Višeslav (srbsko Вишеслав, Višeslav, grško , Viséslavos) ali VojislavVIINJ, II (1959). Vizantijski izvori za istoriju naroda Jugoslavije, II. Beograd. (srbsko Војислав, Vojislav) je bil prvi po imenu znani srbski vladar, ki je vladal okrog leta 780, * 8. stoletje, † 8. stoletje.
... potem, ko je umrl arhont Srb, ki je prebegnil k cesarju Herakliju, sta za njim zaporedoma vladala njegov sin in vnuk in nato po vrsti arhonti iz njegove rodbine. Po več letih se je rodil Višeslav (Βοισέσθλαβος). Njemu se je rodil Radoslav (Ροδόσθλαβος) in njemu Prosigoj (Προσηγόης) in njemu Vlastimir (Βλαστίμηρος) ...Konstantin VII. Porfirogenet. De Administrando Imperio.
Srbija je bila v tistem času slovanska kneževina na Balkanu, podložna Bizantinskemu cesarstvu. Na vzhodu je mejila z Bolgarijo. Višeslav je bil praoče srbske vladarske dinastije Vlastimirovićev, ki je vladala do 960. let. Bil je potomec Neznanega kneza, ki je pripeljal svoje ljudstvo v Dalmacijo in ustanovil dedno oblast pod bizantinsko suverenostjo. Višeslavovi predhodniki v De Administrando Imperio niso omenjeni.
Ozadje Zgodovina zgodnjesrednjeveške Srbske kneževine in dinastije Vlastimirović je opisana v De Administrando Imperio (O upravljanju cesarstva, DAI), ki ga je napisal bizantinski cesar Konstantin VII. Porfirogenet (vladal 913–959). DAI navaja podatke o Srbih tudi iz srbskih virov.Živković 2006, str. 23. Med drugim omenja prvega srbskega vladarja – Neznanega kneza, ki je pripeljal Srbe s severa na Balkan. Dobil je zaščito bizantinskega cesarja Heraklija (vladal 610–641) in umrl dolgo pred invazijo Bolgarov leta 680.Blagojević & Petković 1989, str. 19. Slovani so napadali in naseljevali Balkan v 6. in 7. stoletju. Konstantin VII. trdi, da so bili vedno pod cesarjevo oblastjo.Živković 2006, str. 15. Njegov opis pokristjanjenja Srbov se datira v leta 632-638. Pokristjanjevanje bi lahko bilo izmišljeno ali resničeno, vendar omejeno na manjšo skupino plemenskih poglavarjevŽivković 2002, str. 207–209. in za seboj ni pustilo nobenih sledi.
Po DAI je »pokrščena Srbija«, v zgodovinopisju napačno imenovana Raška (latinsko Rascia),Novaković 2010. obsegala »naseljena mesta« (kastra oikoumena) Destinika, Cernabuski, Megiret, Dresnik, Lesnik in Salines (Tuzla), medtem ko je »mala pokrajina« (chorion) Bosna, ki je bila del Srbije, obsegala mesti Katera in Desnik.Moravcsik 1967, str. 153–155. Druge s Srbi naseljene pokrajine so bila Paganija, Zahumlje, Travunija in Duklja, ki je bila pod neposredno bizantinsko oblastjo, čeprav je bila domnevno naseljena s Srbi.Fine 1991, str. 53. Vse pokrajine so bile ob Jadranskem morju in so na severu mejile s pokrščeno Srbijo. Srbski vladar se je imenoval arhont Srbije. Prestol je nasledil vladarjev prvorojenec in tako naprej. Imen vladarjev do Višeslava DAI ne omenja.Blagojević & Petković 1989, str. 19; Živković 2006, str. 22–23.
Zgodovina 250px|thumb|desno| Srbske države v 9. stoletju 250px|thumb|desno| Stari Ras
Prvi po imenu znan vladar dinastije Vlastimirovićev je bil Višeslav, ki je začel vladati okrog leta 780 in je bil sodobnik frankovskega vladarja Karla Velikega (vladal 768-814). Srbi so bili v tistem času organizirani v župe, zveze vaških skupnosti, ki jih je vodil lokalni župan. Županstvo je bilo dedno. Župan je bil podrejen srbskemu knezu, kateremu je moral v vojni priti na pomoč.Fine 1991, str. 225, 304.
V. Čorović trdi, da so Srbi sprva živeli izolirano po svojih starih plemenskih zakonih in uradno priznavali bizantinsko oblast. Domači vladarji, veliki župani, so imeli pravico do dednega nasledstva. Zemlja je bila razdeljena med vladarjeve brate, od katerih je imel najstarejši nekaj oblasti nad skupnostjo.Ćorović 2001, Prva srpska država. Po teoriji zgodovinarja B. Radojkovića je bila Srbija »razdeljena kneževina«, v kateri je bil Višeslav samo vrhovni vojaški poveljnik (veliki vojvoda), ki si je kasneje prisvojil absolutno oblast in se pretvoril v dednega vladarja – velikega župana. Srbska skupnost se je s tem po 150 letih bivanja v novi domovini v vojaški demokraciji pretvorila v srbsko državo.Radojković 1959, str. 9. Radojkovićevo teorijo je S. Ćirković v celoti zavrača.Ćirković 1960, str. 195–198.
Četudi je Višeslav omenjen samo po imenu, DAI omenja, da so Srbi služili bizantinskemu cesarju in v tistem času živeli v miru s sosedi Bolgari.Moravcsik 1967, str. 155. Bolgarski vladar Telerig je nameraval kolonizirati Bolgarijo s slovanskimi Berziti iz bizantinske Makedonije,Ćorović 2001, poglavje Bugari i balkanski Sloveni. ker je ekspanzija Bolgarov povzročila masovno izseljevanje Slovanov in depopulacijo Bolgarije. Leta 762 je iz Bolgarije pobegnilo več kot 200.000 prebivalcev, ki so se nato naselili v Mali Aziji.Ćirković 2008, str. 14–16. Bolgare je leta 774 porazil cesar Konstantin V. (vladal 741-775), ko je izvedel, da načrtujejo plenilski pohod. Bolgari so leta 773 v dolini Vardarja presekali povezave med Srbijo in Bizantinskim cesarstvom.Živković 2002, str. 230. Leta 783 je izbruhnil velik upor Slovanov, ki je zajel ozemlje od Makedonije do Peloponeza. Upor je zatrl bizantinski patricij Stavrakij. V Panoniji severno od Srbije je začel frankovski vladar Karel Veliki obsežno ofenzivo proti Avarom. Dalmacija je bila v tistem času trdno povezana z Bizantinskim cesarstvom,Živković 2002, str. 218. v obdobju 789-810 pa so se zaradi nje začeli bizantinsko-frankovski spori. O Slovanih v dalmatinskem zaledju takratni viri ne poročajo.Živković 2002, str. 228. Ko so se konflikti leta 812 končali, so Franki zasedli dalmatinsko obalo, Bizantinci pa so obdržali dalmatinska mesta.
Zapuščina Višeslava je nasledil sin Radoslav in njega vnuk Prosigoj.Samardžić & Duškov 1993, str. 24. Eden od njiju je vladal med uporom Ljudevita Posavskega v Spodnji Panoniji proti Frankom (819-822). Po pisanju v Einhardovih Analih Frankovskega kraljestva je Ljudevit iz svojega sedeža v Sisku leta 822 pobegnil k Srbom, verjetno nekam v zahodno Bosno, ker Einhard omenja, da so »Srbi obvladovali večji del Dalmacije« (ad Sorabos, quae natio magnam Dalmatiae partem obtinere dicitur).Pertz 1845, str. 83. Višeslavov pravnuk Vlastimir je začel vladati okrog leta 830. Je najstarejši srbski vladar, o katerem obstaja veliko podatkov. Od leta 839 do 842 se je tri leta vojskoval z bolgarskim kanom Presijanom in v vojni zmagal. Dolgoživost dinastije Vlastimirovićev kaže na stabilnost monarhov in države.Živković 2006, str. 23–24. Imena srbskih knezov do Mutimirja (vladal 851–891) so slovanska in skladna s starim slovanskim izročilom, po pokristjanjenju Srbov v 9. stoletju pa so imena postala krščanska.SANU 1995, str. 37. V Kroniki dukljanskega duhovnika (KDD), ki je bila napisana krog leta 1300-1310 in se šteje kot nezanesljiv vir,Živković & Kunčer 2009, str. 362–365. imena naslednjih štirih srbskih niso omenjena.SANU 1934, str. 11. KDD namesto njih omenja več zgodovinsko nepotrjenih in legendarnih vladarjev Sevlada, Selimirja, Vladina in Ratimirja, ohranja pa patrilinealno nasledstveno tradicijo. Zgodovinar Panta Srećković (1834–1903) je prepričan, da avtor KDD kot krščanski duhovnik imen ni zapisal zato, ker so bili pogani in so morda preganjali kristjane.
Sklici
Viri Primarni viri
Sekundarni viri
Kategorija:Srbski vladarji