9. demokratične volitve v Državni zbor Republike Slovenije so potekale 3. junija 2018. Predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, je odlok o razpustitvi državnega zbora sprejel 14. aprila 2018. Za datum razpisa predčasnih volitev se je štel 16. april 2018.
Prvotno so bile volitve načrtovane 10. junija 2018, vendar so se po odstopu predsednika vlade Mira Cerarja stranke zavzele za predčasne volitve. To so bile tretje predčasne volitve v zgodovini Slovenije.
Ozadje 14. marca 2018 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije izdalo sodbo v t. i. zadevi »Drugi tir«, v kateri je odločalo o veljavnosti referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper. V sodbi je sodišče razveljavilo referendum in ukazalo razpis ponovnega glasovanja. Drugi železniški tir na progi med Divačo in Koprom je bil največji infrastrukturni projekt vlade Mira Cerarja.
Kasneje istega dne je Miro Cerar na novinarski konferenci sporočil, da odstopa z mesta predsednika vlade, to je utemeljil s porušenimi odnosi v koaliciji, odločitvijo Vrhovnega sodišča, da razveljavi referendum in zahtevami ter stavkami sindikatov, ki so presegle vse meje. Že naslednji dan je o svojem odstopu obvestil tudi Državni zbor, ki se je z njegovim odstopom uradno seznanil 20. marca.
Miro Cerar je drugi zaporedni predsednik vlade, po Alenki Bratušek, ki je odstopil. Prejšnja dva predsednika vlade, Janez Janša (2. Janševa vlada, 2012–2013) in Borut Pahor sta bila razrešena z izglasovano nezaupnico. Janša pa je tudi zadnji predsednik vlade, ki je končal mandat vlade (1. Janševa vlada, 2004–2008) in po Janezu Drnovšku šele drugi, ki mu je to uspelo.
Po odstopu predsednika vlade Mira Cerarja, lahko novega mandatarja predlaga predsednik republike. Borut Pahor se je po sestanku s predsednikom vlade Cerarjem, dan po njegovem odstopu, odločil, da novega mandatarja za sestavo vlade ne predlaga. Tudi politične stranke so v večini izrazile stališče, da poslanci svojih podpisov za izvolitev novega mandatarja ne bodo podali in se zavzeli za predčasne volitve.
V skladu z Ustavo bi lahko redne volitve potekale ne prej kot 2 meseca in kasneje kot 15 dni pred potekom štiri-letne mandatne dobe trenutnega sklica Državnega zbora. Temu mandat poteče 1. avgusta 2018. Volitve so bile zato pričakovane med 1. junijem in 15. julijem 2018, najverjetneje pa v začetku junija. Kot najverjetnejši datum predčasnih volitev se je omenjal 27. maj.
20. marca je Slovenska demokratska stranka (SDS), po posvetovanjih s predsednikom republike Pahorjem, podala izjavo, da si prizadeva za volitve 10. junija in da bodo, če bo to potrebno, da dosežejo kasnejše volitve, predlagali kandidata za mandatarja. Vladajoča Stranka modernega centra (SMC) se je prav tako zavzela za volitve kasneje. Razlogi za to so v tem, da mora DZ pred volitvami sprejeti še nekaj pomembnih odločitev. Predvsem ustavni zakon za zaščito največje državne banke NLB pred protipravnimi ravnanji Hrvaške, ki so v nasprotju s sporazumom med državama, prav tako pa se bodo sprejemale pomembne odločitve glede pričakovanega sodnega postopka proti Hrvaški pred Evropskim sodiščem v Luksemburgu glede arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Isti dan je nepovezani poslanec Janko Veber naznanil, da je pripravljen sprejeti kandidaturo za mandatarja za sestavo vlade v vmesnem obdobju do volitev. Njegova napoved kandidature ni bila deležna podpore ostalih strank.
Pomemben razlog za zavlačevanje z volitvami so tudi parlamentarne preiskave. Trenutno v DZ delujejo štiri preiskovalne komisije, dve od njih preiskujeta banke (ena preiskuje razloge, ki so privedli do 3,2 milijarde € vredne dokapitalizacije, v čase vlade Alenke Bratušek, druga pa preiskuje možno financiranje terorizma preko slovenskih bank), ena preiskuje korupcijo med gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6), še ena pa se ukvarja s preiskovanjem korupcije v zdravstvu. Vse komisije naj bi končna poročila sprejele v aprilu ali maju, ki pa jih mora nato potrditi tudi DZ. Pričakuje se, da bodo nekateri nekdanji in sedanji politiki obtoženi politične odgovornosti za prej naštete nepravilnosti. Med njimi se najbolj izpostavlja Janeza Janšo in še posebej Boruta Pahorja, kar bi lahko vplivalo tudi na njuni stranki SDS in SD.
14. aprila 2018 je predsednik republike, po obvestilu državnega zbora, da ni bil predlagan kandidat za predsednika vlade, razpustil državni zbor in za 3. junij 2018 razpisal predčasne volitve poslancev v državni zbor. Kot datum, s katerim začnejo teči volilna opravila, je določil ponedeljek, 16. aprila 2018. Uradna volilna kampanja se začne en mesec pred dnem splošnega glasovanja, to je 3. maja 2018.
Volilna udeležba
Na volitvah je imelo pravico glasovati skupaj 1.712.667 volivcev. UraŠt. volivcev%Predčasno glasovanje53.1583,10 %11.00295.76317,27 %16.00587.72534,32 %Končna uradna volilna udeležba901.51252,64 % Predčasno glasovanje je potekalo v torek, 29. maja, v sredo, 30. maja, in v četrtek, 31. maja 2018 med 7. in 19. uro.
Rezultati volitev thumb|right|250px|Volilna glasovnica
Slika:National Assembly SLO, June 2018 elections.svgStrankaRezultatiŠt. glasov%Št. sedežev+/-SDSSlovenska demokratska stranka219.41524,96 % 4LMŠLista Marjana Šarca111.29912,66 % 13SDSocialni demokrati87.2349,92 % 4SMCStranka modernega centra85.7059,75 % 26LLevica81.6899,29 % 3NSiNova Slovenija - Krščanski demokrati62.6827,13 % 2SABStranka Alenke Bratušek45.0005,12 % 1DeSUSDemokratična stranka upokojencev Slovenije43.1294,91 % 5SNSSlovenska nacionalna stranka36.9044,20 % 4NSItalijanska in madžarska narodna skupnost 0SLSSlovenska ljudska stranka23.3292,62 % 0PSSPiratska stranka Slovenije19.1822,15 % 0DDDobra država13.5401,52 % 0ZSAndrej Čuš in Zeleni Slovenije9.7081,09 % 0LNBPLista novinarja Bojana Požarja7.8350,88 % 0ZDZa zdravo družbo5.5480,62 % 0ZSiGibanje Zedinjena Slovenija5.2870,59 % 0ZL-DSD SZdružena levica - demokratična stranka dela in Sloga5.0720,57 % 0GSNGibanjeskupajnaprej4.3450,49 % 0ReSETRešimo Slovenijo elite in tajkunov3.6720,41 % 0GASGospodarsko aktivna stranka3.1320,35 % 0SolidarnostSolidarnost, za pravično družbo!2.1840,25 % 0Združena desnicaKangler & Primc Združena desnica - Glas za otroke in družine, Nova ljudska stranka2.1410,24 % 0SPSSocialistična partija Slovenije1.5510,17 % 0SSNStranka slovenskega naroda1.2370,14 % 0NPSNaprej Slovenija1870,02 % 0
Rokovnik volitev +DatumUraVolilno opravilo14. april 2018razpustitev državnega zbora in razpis volitev16. april 2018dan s katerim začnejo teči volilna opravila3. maj 201824:00rok za vložitev list kandidatov29.-31. maj 2018predčasno glasovanje2. junij 20180:00pričetek volilnega molka3. junij 20187:00-19:00splošno glasovanje
Stranke Stranke, ki so nastopile na volitvah: StrankaIdeologijaVoditeljRezultat na volitvah 2014Trenutni sedežiOdstotekSedeži v parlamentuSMCStranka modernega centraliberalizemsocialni liberalizemproevropeanizemsredinaleva sredinaMiro CerarPredsednik vlade34.61% 36VladaSDSSlovenska demokratska strankanacionalni konzervativizemliberalni konzervativizemproevropeanizemdesnicaJanez Janša20.69% 5OpozicijaDeSUSDemokratična stranka upokojencev Slovenije"Single-issue" politikasocialna enakostproevropeanizemleva sredinaKarl Erjavec10.21% 4VladaNSiNova Slovenija - Krščanski demokratikrščanska demokracijasocialni konzervativizemproevropeanizemdesna sredinaMatej Tonin5.59% 1OpozicijaSDSocialni demokratisocialna demokracijaproevropeanizemleva sredinaDejan Židan5.98% 4VladaLevica*demokratični socializemekosocializemantikapitalizemevropskepticzemlevicaLuka Mesec5.97% Kot del predvolilne koalicije Združena levica 6OpozicijaStranka Alenke Bratušekliberalizemsocialni liberalizemproevropeanizemleva sredinaAlenka Bratušek4.38% 4OpozicijaAndrej Čuš in Zeleni Slovenijepopulizemdesna sredinaAndrej Čuš0.53% 0OpozicijaDDDobra državaboj proti korupcijiprotielitizemsredina leva sredinaBojan DobovšekNova strankaOpozicijaZL-DSDZdružena levica - demokratična stranka delademokratični socializemekosocializemantikapitalizemevropskepticzemlevicaFranc ŽnidaršičNa volitvah 2014 nastopila kot del predvolilne koalicije Združena Levica, ki je osvojila 5,97%SLSSlovenska ljudska strankakonzervativizemagrarizemkrščanska demokracijadesna sredinaMarko Zidanšek3.95% 6SNSSlovenska nacionalna strankaslovenski nacionalizempopulizemevroskepticizemprotekcionizemdesnicaZmago Jelinčič Plemeniti2.20% 0PSPozitivna Slovenijaliberalizemsocialni liberalizemproevropeanizemleva sredinaZoran Janković2.97% 28PiratiPiratska stranka Slovenijepiratske politikeinformacijska svobodainternetna nevtralnostsinkretizemRok Andrée1.34% 0Solidarnost, za pravično družbo!solidarizemlevicaUroš Lubej(5.98%) 0LDSLiberalna demokracija Slovenijeliberalizemsocialni liberalizemleva sredinaLuj ŠproharNi sodelovala leta 2014LMŠLista Marjana Šarcasocialni liberalizempopulizempolitika "velikega šotora"socialna demokracijasredinaMarjan ŠarecNi sodelovala leta 2014LNBPLista novinarja Bojana Požarjaantielitizempopulizemdesna sredinaBojan PožarNova strankaSkupaj"Single-issue" politikapopulizemliberalizemDanijel Bešić LoredanNova strankaSPSSocialistična partija SlovenijeTitoizem Anti-EU
Anti-NATO
Sodelovanje z BRICSsocializemTadej TrčekNi sodelovala leta 2014ZD Za zdravo družbopopulizemsamooskrba
samoodločanjeValentina Flander Gregor KosNova stranka Združena desnicaNova ljudska stranka Slovenije (NLS)konzervativizemagrarizemdesna sredinaFranc KanglerNova strankaGlas za otroke in družine (Glas)"Single-issue" politikakrščanska demokracijasocialni konzervativizempopulizemdesnicaAleš PrimcNova strankaZSiGibanje Zedinjena Slovenijaslovenski nacionalizempopulizemdesnicaAndrej ŠiškoNi sodelovala leta 2014
Stranka Levica na državnozborskih volitvah ni nastopila, saj je bila kot stranka ustanovljena v tem mandatu državnega zbora. Levica je pravni naslednik strank IDS in TRS saj je nastala z združitvijo teh dveh. Ti dve stranki sta na DZ volitvah 2014 nastopil kot del predvolilne koalicije Združena Levica
Volilni sistem sličica|Izvoljeni poslanci po volilnih enotah (11 iz vsake od osmih enot) 90 poslancev DZ-ja je voljenih na dva načina: 88 jih je voljenih po proporcionalnem volilnem sistemu v osmih volilnih enotah, v vsaki pa se izvoli 11 poslancev. Sedeži se v prvi fazi strankam dodelijo z uporabo ti. Droopovega količnika na ravni volilnih enot. Izvoljene poslance se izbere tako, da se znotraj volilne enote razporedi vse poslance iste liste po odstotku glasov, ki so jih prejeli v svojem volilnem okraju. Sedeže ki se v prvi fazi ne razdelijo med stranke, se v drugi fazi med stranke razdeli na nacionalni ravni, kjer se uporablja ti. d'Hondtov sistem. Volilni prag je 4% glasov na nacionalni ravni.National Assembly of the Republic of Slovenia State Election Commission Čeprav je država razdeljena na 88 volilnih okrajev, pa poslanci niso izvoljeni v vseh 88 okrajih. V nekaterih je izvoljenih več poslancev, zaradi česar nekateri okraji ostanejo brez izvoljenih poslancev; leta 2014 je brez poslanca tako ostalo 21 od 88 volilnih okrajev. Stranke morajo ob oblikovanju kandidatnih list upoštevati spolno kvoto, ki je 35% kandidatov vsakega spola na kandidatni listi.Electoral system IPU
Dva dodatna poslanca, predstavnika italijanske oz. madžarske manjšine, sta izvoljena z enokrožnim večinskim volilnim sistemom.
Javnomnenjske raziskave