350px|thumb|right|Kulturni/zgodovinski Tibet (označen) s prikazanimi različnimi ozemeljskimi pojmovanji. Tibet ( ; IPA: pʰø̀ʔ; Zàngqū) je geografska regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km². Je tradicionalna domovina Tibetancev.
Na planoti prebivajo tudi druge etnične skupine, kot so Mongoli, Monpa, Tamang, Kjang, Šerpa, Lhoba in od 20. stoletja Kitajci Han in Hui. Tibet je najvišja regija na Zemlji s povprečno nadmorsko višino 4380 m. Najvišja vzpetina v Tibetu, ki je v Himalaji, je Mount Everest, najvišja gora na Zemlji, ki se dviga 8848 m nad morsko gladino.
Tibetansko cesarstvo se je pojavilo v 7. stoletju. Na svojem vrhuncu v 9. stoletju se je razširilo daleč preko Tibetanske planote, od Tarimske kotline in Pamirja na zahodu do Junana in Bengalije na jugovzhodu. Nato se je razdelilo na različna ozemlja. Večji del zahodnega in osrednjega Tibeta (Ü-Tsang) je bil pogosto vsaj nominalno združeno pod nizom tibetanskih vlad v Lasi, Šigatseju ali bližnjih lokacijah. Vzhodni regiji Kham in Amdo sta pogosto ohranili bolj decentralizirano avtohtono politično strukturo, razdeljeni med številne majhne kneževine in plemenske skupine, hkrati pa so pogosto spadali pod kitajsko oblast; večina tega območja je bila sčasoma priključena kitajskima provincama Sečuan in Činghaj. Sedanje meje Tibeta so bile na splošno določene v 18. stoletju.Goldstein, Melvyn, C., Change, Conflict and Continuity among a Community of Nomadic Pastoralist: A Case Study from Western Tibet, 1950–1990, 1994: "What is Tibet? – Fact and Fancy", pp. 76–87
Po revoluciji Šinhaj proti dinastiji Čing leta 1912 so vojake Čing razorožili in pospremili iz Ü-Tsanga, vendar ga je Republika Kitajska ustavno razglasila za območje Tibeta. 13. dalajlama je leta 1913 razglasil neodvisnost regije, čeprav je ni priznala ne kitajska republikanska vlada ne katera koli tuja sila.Clark, Gregory, "In fear of China", 1969, saying: ' Tibet, although enjoying independence at certain periods of its history, had never been recognized by any single foreign power as an independent state. The closest it has ever come to such recognition was the British formula of 1943: suzerainty, combined with autonomy and the right to enter into diplomatic relations. ' Lasa je kasneje prevzela nadzor tudi nad zahodnim Šikangom. Regija je ohranila svojo avtonomijo do leta 1951, ko jo je po bitki pri Čamdu zasedla in priključila Ljudska republika Kitajska (LRK). Celotna planota je prišla pod upravo LRK. Tibetanska vlada je bila ukinjena po neuspehu tibetanske vstaje leta 1959. Danes Kitajska upravlja zahodni in osrednji Tibet kot avtonomna regija Šjzang, medtem ko so vzhodna območja zdaj večinoma avtonomne prefekture znotraj provinc Činhaj, Gansu, Junan in Sečuan.
Gibanje za neodvisnost Tibeta v glavnem vodi tibetanska diaspora. Skupine za človekove pravice so kitajsko vlado obtožile zlorabe človekovih pravic v Tibetu, vključno z mučenjem, samovoljnimi aretacijami in verskim zatiranjem, pri čemer kitajska vlada strogo nadzoruje informacije in zavrača zunanji nadzor. Medtem ko obstajajo nasprotujoča si poročila o obsegu kršitev človekovih pravic, vključno z obtožbami o kulturnem genocidu in sinizaciji Tibeta, je razširjeno zatiranje tibetanske kulture in disidentstva še vedno dokumentirano.
Prevladujoča vera v Tibetu je tibetanski budizem; druge religije vključujejo Bon, avtohtona vera, podobna tibetanskemu budizmu, islam in krščanstvo. Tibetanski budizem ima glavni vpliv na umetnost, glasbo in festivale v regiji. Tibetanska arhitektura odraža kitajske in indijske vplive. Osnovna živila v Tibetu so pražen ječmen, jakovo meso in masleni čaj. Z rastjo turizma v zadnjih letih je storitveni sektor postal največji sektor v Tibetu, saj je leta 2020 predstavljal 50,1 % lokalnega BDP.
Ime
Ime Tibet se danes uporablja tako za zgodovinski in svobodni Tibet, kot za območje pod nadzorom Ljudske Republike Kitajske in se imenuje Avtonomna regija Tibet. V kitajščini beseda Tibet dobesedno pomeni »zakladnica zemeljskega bogastva na zahodu«. Ime Tibet, ki se uporablja v večini evropskih jezikov, izhaja iz arabske ali perzijske besede Töbän, kar pomeni »višina«, »visoka planota«. Tibetanci svojo domovino imenujejo Bod (v nekaterih dialektih tibetanskega jezika se izgovarja Po). Najboljši prevod te besede naj bi bil »domovina«. Kitajsko ime za Tibet je Š'idzan, tudi za to poimenovanje obstajajo različne razlage izvora.
Geografija Tibetanska gorska pokrajina, ki na jugu meji na Himalajsko gorovje in obsega njegov večji del, se razprostira na povprečni nadmorski višini 4500 m in jo pogosto imenujejo »streha sveta«. Razteza se približno 1000 km od severa do juga in 2500 km od vzhoda do zahoda. Vseh 14 vrhov višjih od 8000 metrov na svetu leži v tej pokrajini.
Tibetanska visoka planota je puščavska, najbolj suh del pa je puščava Chang Tang (tibetsko za »Severna ravnina«). Razlog za sušo je Himalaja, ki povzroča padavinsko senco in preprečuje padavinam iz območja Indije, da bi se razširile nad planoto.
Tibetanska planota je na jugu omejen s Himalajo, na zahodu s Karakorumom in na severu z gorovjem Kunlun. Notranji del planote je prepreden z več gorskimi verigami.
Tibet meji od zahoda proti vzhodu z Indijskimi zveznimi pokrajinami Džamu in Kašmir, Himačal Pradeš, Utaranšal, Sikim in Asam (po kitajski verziji) oziroma Arunačal Pradeš (po indijski verziji), pa tudi z državami Nepal, Butan in Mjanmar. Skupna dolžina meje s temi tremi državami je 4000 km. miniatur|thumb|350 px|right|Kulturni obseg Tibeta ter uradne pokrajine in province, ki jih obsega znotraj LR Kitajske ter sosednjih držav
Tradicionalni Tibet se razteza na površini približno 2,5 milijonov km² in je razdeljen na tri geografske pokrajine: Amdo (severovzhod) Kham (jugovzhod) U-Tsang (zahod in centralni Tibet) V upravnem smislu obsega današnji Avtonomno regijo Tibet in Činghaj, poleg teh pa še zahodni del province Sečuan, jugozahodni del province Gansu in severni del province Junan v LR Kitajski ter Ladak in Kašmir v Indiji.
Avtonomna regija Tibet obsega okoli 1,22 milijonov km². Obsega pokrajino U-Tsang in zahodni del prejšnje province Kham. Veliki deli provinc Kham in Amdo so v 19. in začetku 20. stoletja pripadli kitajskim pokrajinam Sečuan, Junan, Činghaj in Gansu. Tako da ti deli danes ne pripadajo Avtonomni regiji Tibet.
Ker je opredelitev Tibeta zaradi različnih entitet, ki si dele tega območja lastijo kot »Tibet«, predmet burnih razprav (glej zemljevid desno), nista niti njegova velikost niti število prebivalcev preprosto določljiva podatka.
Nastanek Tibetanske planote thumb|left|300px|Tibetanska visoka planota, kjer je prisoten permafrost Tibetanska planota je nastala pred približno 50 milijoni let, potem ko je Indijska tektonska plošča trčila ob Evrazijsko in ustvarila orogenski pas oziroma Himalajo, ki se še danes zaradi premikanja plošč dviga vsako leto za nekaj mm. Tibetanska planota se je dvignila iz prvotnega oceana Tetida (na Himalaji in povsod po Tibetu so našli fosilne ostanke morskih živali). Indijska plošča se trenutno premika na SV 5 cm/leto, medtem ko se Evrazijska plošča premika proti S le 2 cm/leto. To povzroča preoblikovanje Indijske plošče, ki jo stiska s hitrostjo 4 mm/leto. Zemeljska skorja je tukaj najdebelejša (70 km). Tibetanska planota je geološko še vedno zelo aktivna, ima številne ledenike in je edinstveno okolje za rastline in živali.
Planota predstavlja visoko ležeče suhe stepe, vrinjene med gorovja, z veliko brakičnimi in slanimi jezeri. Letna količina padavin znaša 100-300 milimetrov in pada v glavnem kot toča. Na južnem in vzhodnem robu stepe so travniki, ki so trajnostno naseljeni s populacijo nomadskih pastirjev, čeprav traja mraz šest mesecev v letu. Velik del planote obsega permafrost. Proti severu in severozahodu postaja planota postopno vse višja, zrak hladnejši in bolj suh, dokler ne doseže oddaljene regije Čangthang v severozahodnem delu planote. Tukaj povprečna nadmorska višina presega 5000 metrov, zimske temperature se lahko spustijo do -40 °C. Rezultat tega je izjemno neprijazno okolje. V regiji Čangthang (skupaj s sosednjo regijo Kekešili) je najmanj prebivalcev v Aziji in je tretje najmanj naseljeno območje na svetu za Antarktiko in severno Grenlandijo.
Fizično lahko Tibet razdelimo na dva dela, jezersko regijo na zahodu in severozahodu, in rečno območje, ki se razprostira na vzhodu, jugu in zahodu. Obe območji prejmeta zelo omejene količine padavin, saj ležita v senci Himalaje, ki zadrži poletne padavine, pozimi pa iz Sibirije prinaša suh in mrzel zrak. Kot celota sistem predstavlja razvodnico med rekami, ki tečejo v Tihi in v Indijski ocean. Reke se napajajo iz ledenikov. thumb|položaj|300px|Soteska Tigrovega skoka - reka tvori enega najvišjih kanjonov na svetuJezerska regija se razteza od jezera Pangong-a v Ladaku, jezera Rakšastal, Jamdrok do jezera Manasarovar v bližini izvira reke Ind. Ostala jezera so še Dagze, Nam in Pagsum. Ta regija se imenuje Čang Tang ali 'Severni Plato'. Je približno 1100 km široka. Zaradi svoje velike oddaljenosti od morja je zelo izsušena, biča pa jo tudi puščavski veter. Gorovja so razpotegnjena, ločena z globokimi dolinami. Nizajo se velika in mala jezera, slana ali alkalna. Zaradi prisotnosti permafrosta, je v Čang Tangu zemlja blatna in prekrita s suho travo, kar spominja na sibirske tundre. Sol in pitna voda se pogosto mešata. Jezera nimajo dotokov in odtokov. Usedline so sestavljene iz sode, kalijevega klorida, boraksa in drugih soli. Tukaj je tudi veliko število vročih vrelcev. Zelo so razširjeni med Himalajo in 34 ° N, vendar so najštevilnejši severozahodno od Lase.
Za Rečno območje''' so značilne rodovitne gorske doline. So ob zgornjem toku reke Yarlung Tsangpo (v Indiji Brahmaputra) in njenem glavnem pritoku reki Nyang (to je zgornji tok reke Jangce), ter ob Mekongu in Rumeni reki. Kanjon reke Yarlung Tsangpo, ki tvori podkvast ovinek v reki tam kjer teče okoli gore Namča Barva, je med najglobljimi (5382 m) in verjetno najdaljši kanjon na svetu. Med gorami je veliko ozkih dolin. Doline okoli Lase, Šigatseja, Gjantseja in ob reki Yarlung Tsangpo so brez permafrosta, z dobro zemljo in umetnimi nasadi dreves, dobro namakane in bogato obdelane. Dolina Yarlung Tsangpo je v Tibetu približno 1200 kilometrov dolga in do 3 km široka. Spušča se od nadmorske višine 4500 metrov do 2800 metrov. Gore na obeh straneh doline so visoke več kot 5000 metrov.
Zgodovina O zgodovini Tibeta pred 7. stoletjem je malo znanega. To obdobje je prežeto z miti in legendami. Zanesljivi viri ne obstajajo. Od 7. do 10. stoletja je bil Tibet mogočna cesarstvo. Kralji iz dinastije Džarlung so uspeli zediniti večji del današnjega Tibeta. Namri Songsten, vladar dinastije Džarlung, je svoj vpliv razširil celo proti srednji Aziji. Kralj Songsten Gampo je osvojil Nepal in severno Indijo. Tako je Tibet postal pretnja za kitajsko dinastijo Tang. Da bi se izognili vojni med Kitajsko in Tibetom, je bila dogovorjena poroka med tibetanskim cesarjem in kitajsko princeso in s tem urejeno zavezništvo med cesarstvoma. Budizem, ki je dominiral na tem območju več kot 1000 let, je postal uradna državna religija. V času vladavine Songsten Gampa so bili v Lasi zgrajeni nekateri templji, graditi pa se je začela tudi kraljeva palača, kasneje poznana kot palača Potala. Stik s Kitajsko je omogočil razvoj medicine, astronomije in matematike. Po indijskem vzoru je nastala tibetanska pisava, kar je omogočilo prevajanje budističnih zapisov, pisanje zakonov in zgodovine države.