Special Air Service

Uradno imeSpecial Air Service Druga imenaThe Regiment SAS Veja oboroženih silKopenska vojska Nadrejena enota/organizacijaSpecialne sile Združenega kraljestva Opispolk specialnih sil Pripravljenostceloten polk v 12 urah Specializacijaprotiteroristično bojevanje (CT) specialni projekti (SP) protirevolucijsko vojskovanje (CRW) bližnje izvidništvo (CTR) hitroreakcijska sila (QRF). SedežCredenhill (bivši Stirling Lines), Hereford, Anglija MotoWho Dares Wins (uradni; Kdor tvega zmaga) Speed Aggression Surprise (neuradni; Hitrost Agresija Presenečenje) Ustanovitevjulij 1941 Razlog ustanovitveizvajanje diverzij v nemškem zaledju v Severni Afriki Vojaške operacije<div style="padding-left: 15px"> Druga svetovna vojna: operacija Bakla, operacija Speedwell, operacija Overlord, operacija Bulbasket, operacija Houndsmith, operacija Gian, operacija Loytonkorejska vojnaMalajska vstajaOmanski državni udaroperacija Nimrodfalklandska vojnazalivska vojna: Bravo Two Zeroglobalna vojna proti terorizmu: operacija Trajna svoboda, iraška vojna </div></div>

Special Air Service (tudi Special Air Service Regiment; kratica SAS oz. SASR) je poglavitna specialna organizacija Britanske kopenske vojske in ena najbolj poznanih vojaških enot na svetu.

Ustanovljena je bila leta 1941 z namenom izvajanja diverzij za nemškimi črtami v Severni Afriki; te diverzije je izvajala v sodelovanju s Long Range Desert Group. Danes je model za podobne enote v mnogih državah. SAS je najmanjši in najbolj skrivnosten polk v Britanski kopenski vojski, a hkrati privlači največjo medijsko pozornost.

Trenutno deluje v sestavi Specialnih sil Združenega kraljestva.

Zgodovina 1941-1945 250px|thumb|right|SAS v afriški puščavi med drugo svetovno vojno SAS je ustanovil poročnik David Stirling med drugo svetovno vojno. Prvotno je bila enota namenjena za izvajanje udarov in sabotaž daleč v sovražnikovem zaledju v puščavi; delovala je skupaj s Long Range Desert Group (LRDG). Stirling, ki je prihajal iz No.8 Commando, je pripadnike nove enote iskal med vojaki, ki so robustno individualni in iniciativni. Tako je nabiral rekrute po različnih drugih enotah, predvsem iz Layforce. Sam naziv, Special Air Service, je nastal kot prevara, da bi sovražnik precenil moč enote.

Prva misija enote, padalski skok nad sovražnikovem zaledju in sabotažne dejavnosti kot podpora istočasni operaciji generala Sir Clauda Auchinlecka, v novembru 1941 je bila katastrofa. Od 62 padalcev je le 22 doseglo zbirno mesto, tako da so nato misijo odpovedali in pripadniki so se peš vrnili proti matični bazi. Stirling je vseeno uspel organizirati naslednjo nalogo, toda tokrat so bili v zaledje transportirani s pomočjo LRDG. SAS je tako istočasno napadla tri nemška letališča (Aqedabia, Sirte in Agheila) in uničila 61 sovražnikovih letal brez lastnih izgub. Posledično je 1 SAS dobil polkovni status in Stirlingov brat, William »Bill« Stirling, je dobil nalogo, da organizira sestrski polk 2 SAS.

Med to puščavsko vojno je SAS izvedla številne uspešne in neverjetne dolgosežne infiltracije ter uničila številna letala in skladišča goriva. Zavoljo njih in njim sorodnih enot je Hitler izdal Kommandobefehl, ki je narekoval, da se vse ujete operativce specialnih sil usmrti. Istočasno je SAS uporabila novo bolj mobilno taktiko bojevanja, ko je napadala s pomočjo džipov, ki so bili oboroženi s mitraljezi (Vickers K, ...). Tako je kolona džipov vozila z visoko hitrostjo okoli svojih tarč, medtem ko so posadke džipov (po navadi en voznik in dva strelca) zasipavale tarče z neprestanim streljanjem.

Po porazu sil osi v Severni Afriki se je vojskovanje preselilo na italijanska tla. SAS je tako sodelovala v operaciji Bakla, invaziji na Sicilijo in posledičnih bojih na Apeninskem polotoku. Januarja 1943 je bil David Stirling ujet in do konca druge svetovne vojne je ostal vojni ujetnik v gradu Colditz. Poveljstvo nad SASom sta prevzela njegov brat Bill Stirling in Blair »Paddy« Mayne.

V Italiji je SAS uporabila isto taktiko kot v Afriki. Prodrla je v sovražnikovo zaledje, napadala letališča, konvoje, uničevala železniške proge, ... Med kampanjo je SAS iz pridruženih italijanskih partizanov in osvobojenih ruskih vojnih ujetnikov ustanovila Zavezniški SAS bataljon, ki je napadal predvsem komunikacijske povezave. Leta 1945 je major Farran izvedel najuspešnejši napad v celotni kampanji, ko je napadel štab nemškega 5. korpusa, v katereme je padel general in nekaj štabnih pripadnikov.

Pred operacijo Overlord, invazijo na Normandijo, je SAS poslala v Francijo več štiričlanskih skupin, ki so pomagali, urili, usklajevali delo francoskega odporniškega gibanja. Za razliko od dotedanjih taktik je v Franciji SAS opravljala premike podnevi, medtem ko je napadala ponoči. To je bila posledica zavezniške letalske premoči, tako da Nemci niso opravljali večjih transportov podnevi. Največja operacija SAS v Franciji je bila operacija Houndsmith, v kateri je 144 pripadnikov SASa opravilo padalski skok (skupaj z džipi in celotno opremo) blizu Dijona. Med dnevom D in po njem je SAS nadaljevala svoje delo in tako onemogočila oz. ovirala sovražnikovo delovanje. Najhujša enkratna izguba med celotno vojno se je zgodila prav v Franciji, ko so Nemci usmrtili 24 ujetnih sasovcev, skupaj s še enim ameriškim pilotom Vojnega letalstva Kopenske vojske ZDA. Po koncu druge svetovne vojne je SAS iskala vojne zločince.

Ob koncu vojne je SAS imela pet polkov, od tega sta bila dva britanska, dva francoska in en belgijski.

1946-1979 Po drugi svetovni vojni je britanski War Office razpustil vse tri tujerodne polke (dva francoska in enega belgijskega), ki so se vrnili v domovino in ustanovili podobne elitne enote. Tako je bil 3 SAS reorganiziran v 2e Régiment Chasseur Parachutistes, 4 SAS pa v 3e Régiment Chasseur Parachutistes. Belgijski 5 SAS pa je postal 1. bataljon Belgijskih padalskih komandosov. Britanski SAS tako ni več obstajal kot aktivna vojaška enota, toda obstajal je 21 SAS kot del Teritorialne vojske.

Toda zaradi dejavnosti Malajske rasne osvobodilne vojske, ki so napredovale v malajsko vstajo, je leta 1950 brigadir Mike Calvert ponovno ustanovil SAS kot komando enoto, ki bi delovala kot medvojni činditi. 21 SAS je bila tako izvzeta iz korejske vojne in poslan na Malajo. Pripadnike novoustanovljene enote so pridobili iz vrst bivših pripadnikov SAS, drugih enot Britanske kopenske vojske, Rodezije in celo vojaških zaporov. Prvotno so enoto nameravali poimenovali Malajski skavti, a so se pozneje odločili za SAS.

Poleg osnovnega vojaškega urjenja so pridobili tudi naravne veščine (preživetje v džungli, sledenje,...), ki so jih naučili Ibani z Bornea. Kot del osvajanja src in umov so postali izurjeni v prvi pomoči, lokalnih jezikih,... Pripadniki so delovali v skupinah po 2 ali 4, ki so opravljale patrulje po džungli (na koncu je tako ekipa sama preživela 3 mesece v džungli). Do konca leta 1955 je bilo tako v državi 5 SAS eskadronov, ki so tu ostali še vse do leta 1958.

Po končanju malajske kampanje so sledile nove: Oman (1958-1959), Borneo, Brunej, Saravak (1963-1966), Aden (1964-1967), Oman (1970-1977),... Večina teh udeležb je bila neuradnih, saj je SAS začela pridobivati tudi druge naloge (telesno stražarstvo državnikov, protiteroristično bojevanje,...) in hkrati povečala stopnjo tajnosti. Tako so se iz elitne enote spremenili v popolnoma specialno silo. Tako so začeli delovati tudi v civilnih oblačilih in uniformah drugih enot, da so prikrili svojo prisotnost.

1980-2001 30. aprila 1980 je šest iranskih teroristov zavzelo iransko veleposlaništvo, ki se je nahajajo na Princes Gate v Londonu. Po šestih dneh neuspešnih pogajanj in umoru enega talca je takratna britanska predsednica vlade, Margaret Thatcher, ukazala SASu, da izvede napad na veleposlaništvo in osvobodi talce. Tako so 5. maja ob 19:26 izvedli operacijo Nimrod, napad, ko je več kot 30 operativcev vdrlo v zgradbo (nekateri skozi balkonska vrata, okna,...). V napadu je umrlo 5 od šestih teroristov (eden je bil ujet), medtem ko so rešili 22 od izvirnih 24 talcev. To je bila tudi prva vojaška operacija, ki je bila posneta in predvajana v živo po televiziji, kar je zelo popravilo mnenje javnosti in dvignilo ugled polka.

Med falklandsko vojno leta 1982 so SAS ekipe sodelovale skupaj s SBS. Tako so bili na Falklandskih otokih že pred glavno invazijo na otoke, ko so opazovali argentinske položaje. Tako so usmerjali letalski napad Harrier na letališče Stanley, ki je uničil argentinske helikopterje in sami napadli letališče na Pebble Island, kjer so uničili 11 letal Pucará. Med vojno je 22 SAS, pod poveljstvom podpolkovnika Mika Rosea, imel kot edina enota neposredno satelistsko komunikacijo s Združenim kraljestvom.

Leta 1987 je SAS na ponovni ukaz Thatcherjeve zadušil upor v visokovarnostnem zaporu v Peterheadu na Škotskem.

Med zalivsko vojno leta 1991 se je SAS vrnila k svojim koreninam; opravljala je podobne naloge kot med drugo svetovno vojno. Prodrla je globoko v sovražnikovo zaledje, kjer je zbirala obveščevalne podatke in uničevala premične lanserje raket Scud. Najbolj znana misija SASa med celotno vojno je t. i. Bravo Two Zero. Ta osemčlanska patrulja je bila poslana na lov za Scudi, ko so jih odkrili Iračani. Med njihovim pobegom proti iraško-sirijski meji (okoli 120 milj od kraja odkritja) so bili neprestano tarča iraških oboroženih sil. Tako so sasovci ubili okoli 250 iaških vojakov, a tudi sami utrpeli visoke izgube. Štirje so bili ujeti in pozneje mučeni, trije so padli v boju, medtem, ko je le en, desetnik Chris Ryan, dosegel mejo.

Nekateri bivši pripadniki so se borili tudi v vietnamski vojni in pomagali mudžahedinom med sovjetsko-afganistansko vojno. Med le-to je SAS tudi uradno uril mudžahedine na Škotskem, kjer so jih uničili gverilskega bojevanja.

Septembra 2000 so člani eskadrona D (skupaj z nekaterimi drugimi enotami Britanskih oboroženih sil) sodelovali v operaciji Barras, v kateri so rešili 6 zajetih pripadnikov Kraljevega irskega polka in enega podčastnika iz Sierra Leona, ki so jih ugrabili West Side Boys.

2002-2005 Po terorističnih napadih 11. septembra 2001 je bil SAS, skupaj s Avstralskim SASom, napoten v Afganistan. Ena najuspešnejših operacij je bila operacija Trent, ko je polovica polka napadla skladišče opija v provinci Helmand, ki je istočasno bilo lokalno poveljstvo Al Kajde. V napadu so uničili za 85.000.000 dolarjev opija in uničili poveljstvo.

Po koncu večjih operacij v Afganistanu je bil SAS premeščen na Bližnji vzhod, kjer je ponovno deloval na svojem rojstnem terenu - puščavi. Tako je SAS sodeloval v iranski vojni v sestavi Koalicije voljnih. Po tem je ostal v Iraku, kjer je izvajal operacije proti uporniškim gibanjem in terorističnim skupinam, ki so ogrožale proces demokratizacije države.

Severna Irska

Organizacija Druga svetovna vojna 1 SAS (Britanci) 2 SAS (Britanci) 3 SAS (Francozi) 4 SAS (Francozi) 5 SAS (Belgijci)

Malaja

Trenutna Trenutno so znotraj SAS trije samostojni polki kot tudi polet Army Air Corps (AAC) in dva eskadrona Royal Corps of Signals, ki podpirajo SAS; sestavljajo jih mešano osebje, del pripadnikov SAS in del pripadnikov regularnih sil. Regularni element SAS je 22 SAS Regiment, ki ga podpirata dva polka Teritorialne vojske (21 SAS polk in 23 SAS polk; tudi SAS(R)). Vsi pripadniki SASa morajo prestaviti selekcijski proces, a zaradi rezervne strukture Teritorialne vojske, je selekcija za pripadnike 21 SAS in 23 SAS razpotegnjena na več kot leto.

21st SAS Regiment (Artists)22nd SAS Regiment23rd SAS RegimentPoveljstvo (Regent's Park, London)PoveljstvoPoveljstvo (Wolverhampton)A eskadron (Regent's Park)A eskadronA eskadron (Invergowrie/Glasgow)C eskadron (Basingstoke/Cambridge)B eskadronB eskadron (Leeds)E eskadron (Newport)D eskadronC eskadron (Newcastle/Manchester) G eskadron

Special Air Service

Źródło i licencja