Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini. Pogosto se nanaša na vzhodni del zgodovinske vojvodine Frankovske, ki danes vključuje večino sodobnih bavarskih upravnih območij Spodnje, Srednje in Zgornje Frankovske, sosednji severovzhodni del Heilbronna - Frankovske v Baden-Württembergu, del Turingije južno od grebena Rennsteig in majhen del Hessna. Območje Frankovske ni uradno opredeljeno.
Nemška beseda Franken – frankovski – se nanaša na ljudi, živeče tej v regiji. Treba jih je razlikovati od germanskega plemena Frankov, ki so zgodovinsko definirali vzhodna območja naselitve. Začetki Frankovske so naselbine Frankov iz 6. stoletja na območju, ki je bilo do takrat verjetno poseljeno v glavnem z germanskimi ljudstvi na območju reke Majne, znanimi iz 9. stoletja kot Francia orientalis. V srednjem veku je regija obsegala velik del vzhodnega dela vojvodine Frankovske in od 1500 frankovski krog.Rudolf Endres: Der Fränkische Reichskreis. In: Hefte zur Bayerischen Geschichte und Kultur 29, published by the Haus der Bayerischen Geschichte, Regensburg, 2003, p. 6, see online version (pdf) Pri preoblikovanju južne nemške države, ki jo je izvedel Napoleon po propadu Svetega rimskega cesarstva (1806), je bila večina Frankovske priključena Bavarski.Manfred Treml: Das Königreich Bayern (1806–1918). In: Politische Geschichte Bayerns, published by the Haus der Bayerischen Geschichte as Issue 9 of the Hefte zur Bayerischen Geschichte und Kultur, 1989, pp. 22–25, here: p. 22
Etimologija
Nemško ime za Frankovsko, Franken, prihaja iz dajalnika množinske oblike Franke, član germanskega plemena, znanega kot Franki.Entry Franken in the Deutsches WörterbuchBoris Paraschkewow: Wörter und Namen gleicher Herkunft und Struktur. Lexikon etymologischer Dubletten im Deutschen. Berlin, 2004, p. 107 V onomastiki se v glavnem sklicujejo na knjigo zgodnjesrednjeveškega učenjaka, svetega Izidorja Seviljskega (okoli 560–636). Navajajo, da ime izhaja iz indogermanskega korena *(s)p(h)ereg- ('požrešen' ali 'divji' ). Ta zlog je tudi v srednjenizozemskem vrac, 'požrešen', in staronorveškem frakkr, 'hitro, krepko', in pomeni nekaj takega kot 'pogumen, hraber, drzen'. Od 9. stoletja se geografsko poimenovanje ni več nanašalo na celotno Francijo, ampak čedalje bolj na regijo ob reki Majni, kjer se je to ime dokončno ustalilo.
Nemška beseda frank v smislu 'prost' pa nasprotno ni izviren opis Frankov, ampak se je pojavila, ko so vladali Merovingi v poromanjeni kneževini Frankov. Šele v 15. stoletju je bila nemška beseda frei (prost) sposojena pri Francozih.Erich Zöllner: Geschichte der Franken bis zur Mitte des sechsten Jahrhunderts. Munich, 1970, pp. 1–3 (chapter: "Stammesbildung")Ulrich Nonn: Die Franken. Stuttgart, 2010, p. 14.
Geografija
Frankovska leži predvsem na Bavarskem, severno in južno od reke Majne, ki skupaj z levim (južnim) pritokom Regnitz, Rednitz in Pegnitz odmakajo večino Frankovske. Druge velike reke so zgornja Werra v Turingiji in Tauber, zgornja Jagst in Kocher, ki tečeta na zahod, desna pritoka reke Neckar. V južni Srednji Frankovski teče Altmühl proti Donavi; Kanal Ren–Majna–Donava prečka evropsko razvodje. Okrožje umetnih jezer je postalo priljubljen cilj za izletnike in turiste.
Za pokrajino so značilne številne srednjegorske verige nemškega Srednjega višavja. Zahodna naravna meja Frankovske sta gori Spessart in Rhön, ki jo ločujeta od nekdanje Renske Frankovske, dežele okoli Aschaffenburga (uradno del Spodnje Frankovske), katere prebivalci govorijo hesensko narečje. Na severu se dvigajo greben Rennsteig in Turingijski gozd, Turingijsko višavje in Frankovski gozd na meji z deželo Zgornja Saška v Turingiji. Frankovska obsega današnja južna turingijska okrožja Schmalkalden - Meiningen, Hildburghausen in Sonneberg, zgodovinski gau (območje v grofiji) Grabfeld, ki je od 11. stoletja pripadal dinastiji Henneberg, in del vojvodine Saška - Meiningenska z dinastijo Wettin.
Na vzhodu so Fichtelgebirge, Vogtland, Egerland (Chebsko) na Češkem in bavarska Zgornja Pfalška. Griči Frankovske Jure na jugu označujejo mejo z Zgornjo Bavarsko (Altbayern), zgodovinsko Švabsko in Donavsko kotlino. Del Frankovske so tudi severni deli Zgornje Bavarske, okrožje Eichstätt, območje zgodovinske škofije Eichstätt.
Na zahodu vključuje območje Tauber ob reki Tauber, ki je od leta 2014 del okrožja Main-Tauber-Kreis v Baden-Württembergu.
Največji mesti sta Nürnberg in Würzburg. Čeprav sta na jugovzhodnem robu območja, je metropolitansko območje Nürnberga pogosto opredeljeno kot gospodarsko in kulturno središče Frankovske. Druga mesta so še Fürth, Erlangen, Bayreuth, Bamberg, Aschaffenburg, Schweinfurt, Hof, Coburg, Ansbach in Schwabach. Glavni frankovski mesti na vzhodu v Baden-Württembergu sta Schwäbisch Hall ob reki Kocher in Crailsheim ob reki Jagst. Poglavitni frankovski mesti v Turingiji sta Suhl in Meiningen.
Upravne enote
Frankovska je razdeljena na dežele Hessen, Turingija, Bavarska in Baden-Württemberg. Največji del po številu prebivalcev in površini pripada svobodni deželi Bavarski in je razdeljena na tri pokrajine (Regierungsbezirke): Srednja Frankovska (glavno mesto Ansbach), Zgornja Frankovska (glavno mesto Bayreuth) in Spodnja Frankovska (glavno mesto Würzburg). Ime provinc se nanaša na njihov položaj ob reki Majni. Zgornja Frankovska leži ob zgornjem toku reke, Spodnja ob njenem spodnjem toku in Srednja vmes, čeprav Majna sama ne teče čez Srednjo Frankovsko. Manjši deli pokrajin, kot sta Zgornja Pfalška in Zgornja Bavarska, prav tako spadajo v Frankovsko.
Frankovska ozemlja Baden-Württemberga so območja Tauberske Frankovske in Hohenloha, ki spadata v regijo Heilbronn-Frankovsko s sedežem v Heilbronnu, in območje okoli Buchna v regiji Rhein-Neckar, deli Turingije (Henneberg-Frankovska) in deli Hesna, kot je del okraja Fulda (provinca Kassel) in Odenwaldkreis (provinca Darmstadt) ali ležijo na meji z Bavarsko in Turingijo.
Reke in jezera
Dve najpomembnejši reki v regiji sta Majna in njen glavni pritok Regnitz. Med pritoki teh dveh rek v Frankovski so Tauber, Pegnitz, Rednitz in Frankovska Saale. Druge večje reke v regiji so še Jagst in Kocher v Hohenlohu - Frankovski, ki je pritok reke Neckar severno od Heilbronna v Baden-Württembergu, Altmühl in Wörnitz v Srednji Frankovski, pritoka Donave, ter v zgornjem in srednjem toku reka Werra ter desni pritok Weser. Na severovzhodu Zgornje Frankovske izvirata dva leva pritoka Labe: Saška Saale in Eger.
Kanal Majna–Donava poteka čez Frankovsko od Bamberga prek Nürnberga do Kelheima. Prav tako se navezuje na Ren in pomaga zagotoviti neprekinjeno plovno pot med Severnim in Črnim morjem. Nekaj je manjših, naravnih jezer. Med največjimi vodnimi telesi so rezervoarji, ki se večinoma uporabljajo kot zaloga vode za sorazmerno suho pokrajino. To območje se imenuje Jezersko okrožje, ustanovljeno je bilo leta 1970 in je tudi turistično privlačno. Srce teh jezer je Großer Brombachsee s površino 8,7 km², ki je največje vodno telo v Frankovski.
Hribi, gore in planote Frankovsko pokrajino obvladuje osrednja visoka planota. Na jugovzhodu je zaščitena pred preostale Bavarsko s Frankovsko Juro. Na vzhodu sestavljajo mejo Fichtelgebirge; na severu delajo nekakšno naravno pregrado Frankovski gozd (Frankenwald), Turinški gozd (Thüringerwald), Rhön in Spessart. Na zahodu so Frankonski hribi (Frankenhöhe) in Švabsko-Frankovski gozd (Schwäbisch-Fränkische Waldberge). V frankovskem delu južnega Hesna je Odenwald. Deli južnega Turinškega gozda so tudi meja Frankovske. Najpomembnejše sredogorje v notranjosti regije sta Steigerwald in Frankovska Jura s svojima verigama Hahnenkamm in Frankovska Švica. Najvišja gora je Schneeberg v Fichtelgebirgu, visoka 1051 m. Druge znane gore so Ochsenkopf (1024 m), Kreuzberg (927.8 m) in Hesselberg (689,4 m). Osamelca v regiji sta Hesselberg in Gleichberge. Najnižja točka je ob reki Majni v občini Kahl ob Majni na nadmorski višini 100 metrov.
Gozdovi, rezervati, rastlinstvo in živalstvo
Med rastlinami prevladujejo listavci in iglavci. Naravni gozdovi so predvsem na območjih Spessart, Frankovski gozd, Odenwald in Steigerwald. Nürnberški državni gozd (Reichswald) je še en velik gozd v metropolitanski regiji Nürnberg. Druga velika območja gozdov so še Mönchswald, Reichsforst v Fichtelgebirgu in Selber Forst. V rečnih dolinah ob reki Majni in reki Tauber je razvito vinogradništvo. V Spessartu so tudi veliki hrastovi gozdovi. Razširjena so tudi travišča na karbonatnih tleh, ki se v glavnem uporabljajo za pašnike. Še posebej v južni Frankovski Juri, dolini Altmühl, so značilne slabe vrste trav. Mnoge od teh krajev so zaščitili kot zavarovana območja.
Frankovska ima več regij s peščenimi habitati, ki so enkratni v južni Nemčiji in so zaščiteni kot tako imenovana Sandachse Franken.Sandwege , Sandachse Franken, abgerufen am 23. Mai 2014. Ko so zgradili rezervoar Altmühlsee, je bil zgrajen tudi otok ptic in označen kot naravni rezervat. V njem gnezdijo različne ptice. Drug pomemben rezervat je Schwarze Moor v Rhönu, ki je med najpomembnejšimi barji v srednji Evropi.Naturpark Bayerische Rhön, abgerufen am 2. Juni 2014. Znan rezervat je skalni labirint Luisenburg (Luisenburg-Felsenlabyrinth) v Wunsiedelu, morje granitnih blokov. Ustanovitev prvega narodnega parka v Steigerwaldu je sporna, njegovo imenovanje je julija 2011 zavrnila bavarska vlada. Razlog je bilo nasprotovanje lokalnega prebivalstva. Naravovarstveniki so zdaj zahtevali zaščito delov Steigerwalda kot svetovne dediščine. | wayback=20110630130815 | text=www.br-online.de: Bund Naturschutz zu Steigerwald – "Imagegewinn durch Nationalpark" Pressebericht zum abgelehnten Nationalpark Steigerwald auf BR-online, Studio-Franken Naravni park pa je od leta 1969 Naravni park dolina Altmühl in je eden največjih v Nemčiji.Wir über uns, www.naturpark.de, abgerufen am 28. Mai 2014.
Drugi naravni parki so Švabski-Frankovski gozd (Schwäbisch-Fränkischer Wald) v Baden-Württembergu, Bayerische Rhön, Fichtelgebirge, Frankenhöhe, Frankovski gozd (Frankenwald), Fränkische Schweiz-Veldensteiner Forst, Haßberge, Spessart in Steigerwald, tudi naravni park Bergstraße-Odenwald na Bavarskem, Baden-Württembergu in Hesnu. Naravni parki pokrivajo skoraj polovico površine Frankovske.Naturparks in Franken, abgerufen am 2. Juni 2014.
Leta 1991 je UNESCO priznal Rhön kot biosferno območje.Biosphärenreservat Rhön , Bayerisches Staatsministerium für Umwelt und Verbraucherschutz, abgerufen am 28. Mai 2014. Med najslikovitejšimi geotopi na Bavarskem so frankovska območja Fossa Carolina, skale Dvanajst apostolov (Zwölf-Apostel-Felsen), Ehrenburg, jamske ruševine Riesenburg in jezero Frickenhäuser.Bayerns schönste Geotope , Bayerisches Staatsministerium für Umwelt und Verbraucherschutz, abgerufen am 28. Mai 2014. Evropsko pomembni rezervati za ptice so predvsem v Steigerwaldu, v velikih gozdovih, kot je nürnberški cesarski gozd ali ob rekah, kot je Altmühl.Karte der Vogelschutzgebiete : Mittelfranken, stellvertretend für alle Europäischen Vogelschutzgebieten in Franken So tudi številna posebna ohranitvena območja in zavarovana krajina. Tu je zelo veliko lehnjaka, dvignjenih korit v bližini rečnih izvirov v kraški pokrajini, ki so znani kot "kamniti žlebovi" (Steinerne Rinnen). Zaščiteni primeri so v Heidenheimu in Wolfsbronnu.
Kot velik del Nemčije je tudi tukaj samo nekaj velikih vrst divjih živali. Gozdni prebivalci so različne vrste kun, damjaki, jeleni, srne, divji prašiči in lisica. V naravnih okoljih, kot je Fichtelgebirge, živita ris, divji petelinNaturpark Fichtelgebirge, abgerufen am 2. Juni 2014., bober in vidra sta številčna. Občasno se pojavi volk.Wildtiere in Bayern: Der Wolf – ein Ureinwohner Bayerns , www.br.de, Bayerischer Rundfunk, abgerufen am 16. August 2014.
Geologija