Velélnik ali imperatív je glagolska oblika za izražanje velelnega naklona, http://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznegajezika, vpogled: 22. 2. 2017. torej glagolskega naklona, ki izraža zaželenost glagolskega dejanjaToporišič J. Slovenska slovnica. 4., prenovljena in dopolnjena izdaja, Maribor: Obzorja, 2004. oziroma spodbuja k vršitvi dogodka (nesiva, pojdimo, delajmo, molči, pridita, prenehajte, bodi povedano).Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. Rabi se za 1. osebo dvojine in množine ter 2. osebo vseh števil.Žagar F. Slovenska slovnica za vsak dan. Celjska Mohorjeva družba, 2011.
Izražanje zaželenosti Zaželenost glagolskega dejanja, ki ga izraža velelnik, je večja ali manjša, lahko je komaj nakazana ali pa celo nasilna. Pomeni lahko prošnjo, nasvet, željo, poziv, zahtevo, dovoljenje, zapoved.
Tvorba Velelnik tvorimo iz sedanjiške osnove: z glagolsko pripono -i- (nesem → nesiva, nesimo, nesi, nesita, nesite; nosim → nosiva, nosimo, nosi, nosita, nosite); z glagolsko pripono -j- (delam → delajva, delajmo, delaj, delajta, delajte; jem → jejva, jejmo, jej, jejta, jejte); s krnitvijo -e-ja pri glagolskih priponah na -je- (kupujem → kupujva, kupujmo, kupuj, kupujta, kupujte; pijem → pijva, pijmo, pij, pijta, pijte); posebnosti so velelniške oblike imeti → imej; gledati → glej; bati se → boj se; stati → stoj; vedeti → vedi; iti → pojdi; biti → bodi.
Trpna oblika velelnika je opisna (hvaliti → bodi hvaljen; povedati → bodi povedano).
Končnice v velelniku so iste kot v sedanjiku, le da je v ednini ničta končnica (-ø):
Ednina Dvojina Množina 1. os / -va -mo 2. os -ø -ta -te
Obstajajo tudi glagoli, ki velelniških oblik ne poznajo (npr. glagol 'moči').Mirtič, T., 2018. Velelnik glagola »videti« je »glej« ali »vidi«?. Jezikovna svetovalnica, http://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop 18. 1. 2018.
Sklici
Kategorija:Glagol Kategorija:Glagolski nakloni