Predor Veliki Sveti Bernard (francosko: Tunnel du Grand Saint-Bernard, italijansko: Traforo del Gran San Bernardo, nemško: Grosser-Sankt-Bernhard-Tunnel) je cestni predor, ki je nadomestil cestni prelaz Veliki Sveti Bernard, in povezuje Martigny (v švicarskem kantonu Valais) s Saint-Rhémy-en-Bosses (v dolini Aoste, v severozahodni Italiji).
Opis Skozi predor poteka odsek evropske poti E27, ki povezuje Belfort z Aosto. Za uporabo predora se plača cestnina tudi za voznike, ki so že kupili švicarsko avtocestno nalepko.
Večina njegove 5798 metrov dolžine poteka v ravni liniji, vendar z manjšimi vzdolžnimi nagibi. Severni portal je na nadmorski višini 1918 m, medtem ko je južni na le 1875 m. Na obeh koncih je pristopna cesta do predora pokrita z galerijo / zaščito pred plazovi, da bi zmanjšali tveganje za dostop do predora v primeru slabega vremena. Mejne formalnosti se opravijo za predorom na severnem koncu, čeprav je dejanska državna meja 2938 m od vhoda iz švicarske strani ali 2860 m od italijanskega vhoda.
Ime predora prihaja neposredno od prelaza Veliki Sveti Bernard in s tem posredno od svetnika, ki je leta 1049 ustanovil hospic visoko nad predorom, ki nosi tudi njegovo ime. Turiste na švicarski strani dodatno spomnijo z obcestnimi panoji na svetnikove pse bernardince.
Zgodovina Preden je bil predor zgrajen je bil čezmejni promet možen le z uporabo cestnega prelaza Veliki Sveti Bernard. Ta je odprt le v poletnih mesecih in zaprt v obdobju s snegom med oktobrom in majem, včasih tudi dlje. Predor naj bi bil uporaben 365 dni na leto.
Predor je bil odprt za promet 19. marca 1964, ko je bil v gradnji od leta 1958. Ob otvoritvi je bil najdaljši cestni predor na svetu, ki je zamenjal predor Vielha v Kataloniji, ki je bil odprt leta 1948.
Pristopne ceste so se postopoma izboljševale. Tragedija v predoru pod Mont Blancom leta 1999 je spodbudila temeljit pregled varnosti cestnih predorov v več državah, vključno v Švici, zato so načrtovali pomembne varnostne nadgradnje tudi v predoru Veliki Sveti Bernard. Omejitev hitrosti je 80 km / h.
Reševalni predor Leta 2010 se je začela gradnja reševalnih / ubežnih predorov na razdalji 22 m od osi cestnega predora. Na vsakih 240 m bo zgrajeno skupno 23 prečnih povezav. Leta 2012 je bil izveden preboj le-teh. Prvotno načrtovano odprtje 2015/2016 je bilo odloženo zaradi razlik med upravljalcem in izvajalci, po ocenah za eno leto.
Dostop in priljubljenost Predor sam in večina povezovalnih cest med Aosto in Martignyjem imajo le dva prometna pasova, po enega za vsako smer in za večino pomembnih mest v Švici in Italiji, brezplačna predor Gotthard in prelaz Simplon ponujata bolj neposredno ali vsaj hitrejše povezavo. To in predvsem cestnina zagotavlja, da predor Veliki Sveti Bernard redko trpi prometne zastoje v počitniški sezoni, ki danes pestijo bolj priljubljene alpske prehode.
Sklici
Zunanje povezave
Uradna spletna stran
Kategorija:Predori v Švici Kategorija:Predori v Italiji Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1964