Alenka Pinterič, slovenska pevka in filmska igralka, * 23. julij 1948, Maribor.
Alenka Pinterič je bila rojena v glasbeni družini. Starša sta kmalu opazila hčerino izjemno muzikalnost in jo pričela usmerjati v svet glasbe. Kot šestletnica je tako začela obiskovati glasbeno pripravnico, spoznavati solfeggio ter se učiti igranja klavirja in violine. Njena velika ljubezen je bil tudi balet, zato jo je oče večkrat peljal v Ljubljansko Opero in Balet na baletne in operne predstave. Njeni prvi glasbeni spomini so tako povezani z arijami iz opere Madame Buterfly in baletom Vrag na vasi, pa tudi s sobotnimi plesi v Kranjski Gori, kjer je oče igral kot violinist v plesnem ansamblu. Do svojega enajstega leta je živela na Jesenicah, zatem pa se je družina preselila v Maribor. V Mariboru se ni imela več namena ukvarjati z glasbo, a se ji je s prihodom skupine The Beatles, ki je postala tudi njen vzornik pri kasnejšem glasbenem ustvarjanju, želja po glasbenem ustvarjanju ponovno obudila. Najprej je ustanovila dekliški kvartet z imenom The Chains, ki so prepevale pesmi Beatlov ob spremljavi ansambla Korali. Dekleta so blestela na odrih Hale C v Mariboru, Narodnega doma v Celju, Hale Tivoli v Ljubljani in drugih pomembnejših dvoranah po Sloveniji.
The Beatles so Alenko tako prevzeli da ni več hotela nadaljevati klasičnega šolanja solo petja, opustila je igranje violine in se z velikim navdušenjem posvetila igranju kitare, ki je ostala Alenkina spremljevalka do konca njene glasbene kariere. Po razpadu skupine The Chains je Alenka, ki je bila zaprisežena Beatnica začela svojo solistično kariero Beat pevke s kitaro, tudi ob spremljavi raznih »štromarskih« ansamblov, ki so jo spremljali na njenih nastopih. Na enem takšnih nastopov so ji opazili iskalci talentov iz RTV Ljubljana in jo povabili na prireditev »Pokaži kaj znaš« v Ljubljanski Filharmoniji. Publika je bila nad njenim petjem navdušena, prav tako pa tudi, tedaj že uveljavljeni komponisti, kot so Jože Privšek, Mojmir Sepe, Jure Robežnik, ki so pisali zanjo iskrive skladbice v maniri Beata. Leta 1966 je prvič nastopila na festivalu Slovenska popevka, kjer je odpela dve pesmi Do petih in do šestih ter Dve brzojavki. Istega leta je na prestižnem jugoslovanskem Opatijskem festivalu osvojila nagrado strokovne žirije s pesmijo Kadar pride dež. Ta nagrada ji je odprla pot na Jugoslovanski glasbeni trg, kjer je veljala za pionirko novega glasbenega žanra beata. Vabili so jo na vse pomembnejše festivale bivše skupne države: Beogradsko proleče, Vaš šlager sezone, Opatijski festival, Festival zabavne muzike Zagreb, Festival Sarajevo, Festival Skopje itd. Kljub veliki glasbeni angažiranosti in popularnosti je maturirala na I. gimnaziji Maribor in dokončala glasbeno šolanje. Kar nekaj let je bila zvezda in kraljica Beata v hrvaškem, bosanskem in srbskem glasbenem prostoru. Beograjska revija Džuboks ji je podelila prvo mesto med takratnimi velikimi imeni Jugoslovanke glasbe kot so Tereza Kesovija, Lola Novaković, Gabi Novak, Arsen Dedić in drugi. Takratni »bog« POP glasbe Djordje Marjanović jo je povabil s sabo na turnejo po Sovjetski Zvezi, a so jo po desetih dneh nastopanja odslovili, ker je bila za tiste kraje preveč »Pro-Zahodna«. Kljub temu pa so jo vabili na odmevne glasbene prireditve na Poljskem, v Češkoslovaški in Bolgariji. Nastopala je na vseh jugoslovanskih festivalih zabavne glasbe in stadionskih koncertih, od katerih ji je ostal v trajnem spominu nastop na Tašmajdanu – Beograd, kjer je popolnoma zasenčila celo tedanjo največjo zvezdo Pop Glasbe Rito Pavone.
Alenka je redno nastopala tudi na vseh pomembnejših slovenskih festivalih, kot so Slovenska popevka, Vesela jesen itd. Udeležila se je tudi World Song festivala Seul 79/ Južna Koreja ,kjer je prejela nagrado za najboljši nastop in interpretacijo. Istega leta je nastopila je tudi v Portoriku / ZDA, na »Festivalo de la voz i la cansion«, kjer se je med množico tekmovalcev prebila v super finale.
Leta 2012 je bila Alenka Pinterič, kot edina vokalistka iz Evrope, izbrana na ameriškem natečaju, v okviru katerega so dve leti po svetovnem spletu iskali najbolj izvirne izvajalce priredb, ki so izbranim jazz in blues skladbam vdahnili svoj pečat. Alenka Pinterič je v tekmovalnem delu zapela skladbi Let Me Sing The Blues in You've Shocked Me, v zabavnem programu pa This Is A Man's World in I' Love You More Than You'll Ever Know. Publiko je njen nastop izjemno navdušil, zato je za dodatek odpela še skladbo This Is My Life. Za svoj nastop je prejela priznanje za najboljšo interpretacijo in najbolj izstopajoč nastop.
Alenka Pinterič je s svojim občutkom za beat, soul in jazz obogatila glasbeno produkcijo 60, 70, 80 in 90 v slovenskem glasbenem prostoru. Velik je njen prispevek k Slovenskemu šansonu s pesmimi kot so Samota , Šmarnica , Ko sva skupaj , Kolodvorska restavracija idr. Nastopala pa je tudi v produkcijah SNG Maribor v operetah in muzikalih Vesela vdova , My Fair Lady, Netopir, Princeska vrtoglavka, Goslač na strehi, Kneginja čardaša, Dežela smehljaja, Človek iz la Manche, itn. Gostovala je v vseh pomembnejših TV oddajah širom bivše skupne države in v Sloveniji. Svojo glasbeno kariero je zaključila z avtorsko mono komedijo »Čuj, zašpilaj mi blues« in posnela samostojni CD. Vsestransko umetnico, kot je Alenka Pinterič, so Slovenci lahko spoznali tudi kot uspešno slikarko ( več samostojnih razstav), avtorico glasbe, tekstopisko, kolumnistko in ne nazadnje tudi kot pisateljico. Svoje življenje in glasbeno pot, je na humoren način opisala v svoji avtobiografski knjigi » The Beatles, Tito in jaz«, ki je izšla leta 2006. V uvodniku njene avtobiografije, je Mojmir Sepe zapisal: »razvila se je v pevko, katere interpretacije so odslikavale njen značaj, njeno močno osebnost, prežeto s patriotizmom in svetovljanstvom hkrati. Pela je z odprtim, jasnim glasom in nikoli si ni dovolila, da bi zabredla v polovičarstvo, modno epigonstvo, razna mazaštva in tehnične nedoslednosti«.
Festivalski nastopi
Slovenska popevka Do petih in do šestih (glasba J. Privšek, besedilo M. Lindič, aranžma J. Privšek), Ljubljana 1966 Dve brzojavki (glasba J. Robežnik, besedilo G. Strniša, aranžma G. Strniša), Ljubljana 1966 Gobice ( glasba M. Sepe, besedilo G. Strniša, aranžma M. Sepe), Ljubljana 1967 Mini ( glasba J. Privšek, besedilo G. Strniša, aranžma J. privšek), Ljubljana 1967 – 3. mesto, nagrada strokovne žirije Daleč nekje (glasba I. Habbe, besedilo P. Ajdič, aranžma J. Privšek), Ljubljana 1968 Hanibal (glasba J. Privšek, besedilo M. Košuta, aranžma J. privšek), Ljubljana 1968 Vsepovsod mi je lepo (glasba D.Tozon, besedilo M.Tozon, aranžma J. Robežnik), Ljubljana 1969 - 3. mesto, nagrada publike Nežnosti (glasba A.Soss, besedilo E. Budau, aranžma A. Soss), Ljubljana 1970 Ne morem te ljubiti ( glasba Đ.Novković, besedilo D. velkaverh, aranžma J. privšek), Ljubljana 1971 Star Kovanec ( glasba A. Soss, besedilo B. Šomen, aranžma A. Soss), Ljubljana 1972 On (glasba A.pinterič, besedilo B.Šomen, aranžma D. Žgur), Ljubljana 1973 Ljubljana v megli ( glasba V.Repinc, besedilo D. Repinc, aranžma B. Adamič), Ljubljana 1974 Lutke (glasba A. Soss, besedilo B. Šomen, aranžma A. Soss) Alenka Pinterič/ Lidija Kodrič, Ljubljana 1975 – 3. mesto, nagrada mednarodne strokovne žirije Makovo zrno (glasba G. koprov, besedilo B.Šomen, aranžma J. Gregorc), Ljubljana 1976 – proglašena za najbolj moderno skladbo festivala Nora zgodba (glasba M. Ferlež, besedilo E. Budau, aranžma M. ferlež), Ljubljana 1977 Velike besede ( glaba J. Lorbek, besedilo E. Budau, aranžma J. Gregorc), Celje 1978 – 3. mesto, nagrada mednarodne strokovne žirije, nagrada za najboljši aranžma Nepoznani ( glasba J. Golob, besedilo E. Budau, aranžma J. Golob), Ljubljana 1979
Vesela jesen Ključ sveta ( glasba B. Rodošek, besedilo V.Gajšek, aranžma B. Rodošek), Maribor 1970 - 1. nagrada strokovne žirije, zlati klopotec za besedilo, najboljši aranžma Teta iz Amerike (glasba J.M.Turnšek. besedilo J.M. Turnšek, aranžma T. Habe) Meni je vseeno ( glasba M.Cilenšek, besedilo M. Cilenšek, aranžma B. Rodošek), Maribor 1973 Ključek ( glasba S.Mihelčič, besedilo R. Kokalj, aranžma J. Privšek), Maribor 1974 So pač koline ( glasba R. Lah, besedilo B. Mohorko, aranžma E. Holnthaner), Maribor 1975 Gorjanci (glasba S.Mihelčič, besedilo T. Gašperič, aranžma J. Robežnik), Maribor 1976 Belokranjska mati ( glasba S. Mihelčič, besedilo T. Gašperič, J. Golob), Maribor 1977 Krašovc (glasba A. Kersnik, besedilo M. Krapež, aranžma J. Golob), Maribor 1978 - Zlati klopotec, nagrada za najboljše besedilo Trimarija ( glasba J. Mali, besedilo M. Slana, aranžma W. Ussar), Maribor 1979 Če prava je lubiezen ( glasba F. Šegovc, besedilo M. Stare, aranžma E. Holnthaner), Maribor 1980
Beogradsko proleće Ne (A. Korač), Beograd 1967
Festival Vaš šlager sezone Ne, ne idi ( J. Marič), Sarajevo, 1968 Bar malo ljubavi mi daj ( E. King), Sarajevo, 1969 Ne plači sad kad znaš (P. Kantardžiev), Sarajevo, 1970
Opatijski festival Kadar pride Dež, Alenka Pinterič in Berta Ambrož (glasba J. Privšek, besedilo M. Košuta, aranžma J. Privšek) 1966 Kdor seje veter, Alenka Pinterič in Berta Ambrož (glasba J. Privšek, besedilo M. Košuta, aranžma J. Privšek) 1967 Bil je soldat, Alenka Pinterič in Majda Sepe, (glasba M. Sepe, besedilo S. Rozman, aranžma M. Sepe) Vojvoda, Alenka Pinterič in Bele vrane, (glasba J. Robežnik, besedilo D. Velkaverh, aranžma J. Robežnik) 1970 Ljubimcev noč, Alenka Pinterič, (glasba J.Gregorc, besedilo D. Velkaverh, aranžma J. Gregorc)
Festival Pesma leta Lutam i tražim, Alenka Pinterič, (glasba D. Novković) 1968
Diskografija
Samostojne plošče, kasete, CD: PGP RTB, Alenka Pinterič, MICHELLE (EP 50269, Vinyl, 7", EP), Jugoslavija 1966
PGP RTB, Alenka Pinterič, HANIBAL (EP 50327, Vinyl, 7", EP), Jugoslavija 1968 JUGOTON, Alenka Pinterič, MODRO MORE / SVE SAM POKUŠALA DA TE ZAVOLIM (Vinyl- Single, Jugoslavija 1970 PGP RTB, Alenka Pinterič, LUTAM I TRAŽIM (1968 – 1970), Pesma leta 68, Jugoslavija 1970 HELIDON, Alenka Pinterič & Slavija 5, TETA IZ AMERIKE, Vesela jesen 72, (FSP 5-059, Vinyl, 7", 45 RPM, Single), Jugoslavija 1972 HELIDON, Alenka Pinterič, VOZIJO SENO, DOLGOLASI FANT IZ LIVERPOOLA (FSP5-076, Vinyl, 7", 45 RPM, Single, Stereo, Mono), Jugoslavija 1973 PGP RTB, Alenka Pinterič, MAVRICA/VOZIJO SENO ( SF 52607, Vinyl, 7", Single), Jugoslavija 1974 RTV LJUBLJANA, Alenka Pinterič, NORA ZGODBA (SD 0147, Vinyl, 7", 45 RPM, Stereo), Jugoslavija 1977 ZKP RTVL , Alenka Pinterič (LP, Album) – LD – 0674, Jugoslavija, 1981 ZKP RTVL, Alenka Pinterič (Cass, Album) – KD- 0671, Jugoslavija, 1981 ZKP RTVS, Alenka Pinterič, ŠTAJERSKA LADY (DD 0339, CD, Comp), Slovenija 1996 ZKP RTVS, Alenka Pinterič, ŠTAJERSKA LADY (KD 2412, Cass, Comp),Slovenija 1997 ZPPK – ZPPK CD 001, Alenka Pinterič (CD, Album),Slovenija 2004
Kompilacijske plošče, kasete, CD: JUGOTON, Alenka Pinterič, DO PETIH IN DO ŠESTIH Kompilacija Vinyl, razni izvajlci ,Slovenska popevka 66 (EPY- 3684), Jugoslavija 1966
PGP RTB, Alenka Pinterič, KADAR PTIDE DEŽ, Melodije Opatije 2, razni izvajalci, (EP 50918), Jugoslavija 1966
GALUS MK, Alenka Pinterič, MINI , GOBICE, Slovenska popevka 67, razni izvajalci, (LP – 33, Vinyl, LP, 10", Compilation), Jugoslavija 1967 PGP RTB Beograd , Alenka Pinterič, NE, Kompilacija LP ,Beogradsko proleće 67, razni izvajalci(EP 50964), Jugoslavija 1967 PGP RTB, Alenka Pinterič, LUTAM I TRAŽIM , Pesma leta 68, razni izvajalci ( LP 538, Vinyl, LP, 10", Album, Reissue, Mono, 4th Issue ), Jugoslavija 1968 JUGOTON, Alenka Pinterič & Mladi Levi, VSEPOVSOD MI JE LEPO, Slovenska popevka 69, razni izvajalci, (LPVY- 777), Jugoslavija 1969 RTV Ljubljana, Alenka Pinterič, TO JE MOJ FANT, Slovenski Top – Pops, razni izvajalci (Z 3/70, Cassette, Mono), Jugoslavija 1970 HELIDON (LP, Album), Alenka Pinterič, NE MOREM TE VEČ LJUBITI, Slovenska popevka 71, razni izvajalci, (FLP 05-003, FLP05-003), Jugoslavija 1971