Hunyadi so bili v 15. stoletju ena od najmočnejših plemiških družin v Ogrskem kraljestvu. Njen član Matija Korvin je bil od leta 1458 do 1490 kralj Ogrske, od leta 1469 do 1490 kralj Češke, ki je vladal na Moravskem, Spodnji in Gornji Lužici in Šleziji, in od leta 1487 do 1490 vojvoda Avstrije. Njegov nezakonski sin Ivan Korvin je od leta 1485 do 1501 vladal v vojvodini Opava in od leta 1485 do 1490 v petih šlezijskih vojvodinah (Bytom, Głubczyce, Loslau, Racibórz in Tost). Na družinskem grbu je bil upodobljen vran z zlatim prstanom v kljunu.
Ustanovitelj rodbine je bil Vojk Hunyadi, ki je od ogrskega kralja Sigismunda Luksemburškega leta 1409 dobil v posest grad Hunyadi v sedanji Hunedoari v Romuniji, po katerem je dobil priimek. Njegova narodnost je še vedno predmet razprav. Nekateri sodobni zgodovinarji trdijo, da je bil Vlah ali Romun, knez ali bojar iz Vlaške ali Transilvanije. Drugi ga opisujejo kot kumanskega ali slovanskega plemiča. Sodobne raziskave kažejo, da se je Vojk preselil iz Vlaške v Transilvanijo. Njegovega najstarejšega sina Ivana (Jánosa) Hunyadija so njegovi sodobniki pogosto imenovali Vlah.
János Hunyadi, ki je bil talentiran vojaški poveljnik, je prvi v družini dobil status pravi baron kraljestva. Leta 1439 je bil imenovan za bana Severinske banovine in leta 1441 za vojvodo Transilvanije. Leta 1452 so mu podelili tudi naslov večnega (dednega) grofa Beszterce (zdaj Bistrița, Romunija), ki je bil prvi dedni naslov v Ogrskem kraljestvu. Ob smrti je posedoval veliko posesti po celem Ogrskem kraljestvu. Njeva slava in vojna sreča sta bila vzrok, da so njegovega sina Matijo Korvina leta 1458 izvolili za ogrskega kralja.
Matija Korvin je vladal na Moravskem, v Avstriji in Šleziji in sosednjih pokrajinah. Poskušal je ustanoviti dinastijo in za prestolonaslednika imenoval svojega nezakonskega sina Ivana Korvina. Njegov načrt je spodletel. Ivan je po očetovi smrti leta 1490 obdržal samo vojvodino Opava in nekaj družinskih posesti na Ogrskem. Ivanov sin Krištof Korvin je bil zadnji moški član družine. Pri šestih letih je umrl. V otroštvu je umrla tudi njegova edina sestra Elizabeta in družina je izumrla.
Poreklo thumb|right|400px|alt=King Sigismund's charter of grant of 1409 |Darovnica ogrskega kralja Sigismunda iz leta 1409, s katero je grad Hunyad podaril Vojku in njegovim sorodnikom Družini Hunyadi je prvo posest podelil ogrski kralj Sigismund 18. oktobra 1409.Makkai 1994, str. 227.Kubinyi 2008, str. 7. Na ta dan so Vojk in štirje njegovi sorodniki dobili grad Hunyad in njegovo domeno.Pop 2005, str. 294. Bolovan in drugi 1997, str. 111. Engel 2001, str. 283. Darovnica razen Vojka navaja njegova brata Magosa in Randola, njihovega bratranca ali strica Radola in Vojkovega sina Ivana (Jánosa), kasnejšega regenta Ogrske. Darovnica omenja tudi to, da je bilo Vojkovemu očetu ime Serbe, o poreklu družine pa ne piše ničesar.
Vojkov sin Ivan Hunyadi je imel v mladosti vzdevek Olah, se pravi Vlah, kar namiguje, da je bil romunskega porekla. Antonio Bonfini, dvorni zgodovinar Vojkovega vnuka, kralja Matije Korvina, nedvoumno trdi, da je bil Matija »rojen vlaškemu očetu«.Bonfini, Antonio (1995). "A magyar történelem tizedei [=History of Hungary in Ten Volumes]". Balassi Kiadó. Priobljeno 20. aprila 2014. Kubinyi 2008, str. 9. To sta vedela tudi sveti rimski cesar Friderik III. in Benečan Sebastiano Baduario, ki omenja Romune kot »ljudstvo kralja Matije«.Armbruster 1972, str. 58. Pop 2012, str. 14.
Zgodovinarji iz 15. n 16. stoletja so ne glede na to, ali so bili za Hunyadije ali proti njim, različno poročali o statusu družine preden jim je kralj Sigismund podelil prvo posest.E. Kovács 1990, str. 7. Teke 1980, str. 80. Jan Długosz je Ivana Hunyadija opisal kot »moža neznanega porekla«.The Annals of Jan Długosz (A.D. 1440), str. 484. Podobno ga je opisal tudi Aeneas Silvius Piccolomini, ki pravi, da je »verjetno Vlah nižjega stanu«Aeneas Silvius Piccolomini: Europe (poglavje 1.7.), str. 59. Johannes de Thurocz po drugi strani pravi, da je bil Ivan Hunyadi »iz znane vlaške plemiške družine«.Thuróczy János: Magyar krónika (poglavje 30), str. 42.
Johannes de Thurocz je zapisal tudi to, da ga je kralj Sigismund, prevzet od Vojkove slave, »odpeljal iz Vlaške v svoje kraljestvo in ga tam naselil«. Njegov zapis namiguje, da se je Vojk iz svoje domovine Vlaške preselil v Ogrsko kraljestvo. V poznem 15. stoletju je zgodovinar Philippe de ComminesScoble, Andrew Richard. The Memoirs of Philippe De Commynes, Lord of Argenton (Volume 2), str. 87. ISBN 978-1-150-90258-1. omenil Vojkovega sina Ivana kot »belega viteza Vlaške«. Pál Engel, András Kubinyi in drugi zgodovinarji tistega časa so zato na podlagi teh podatkov pisali, da družina Hunyadi izvira iz vlaškega plemstva (bojarjev).Bak 1994, str. 63-64. Lendvai 2003, str. 75.
thumb|left|alt=Hunyad Castle |Gotski in renesančni grad Hunyad, po katerem je rodbina dobila ime
Druga skupina zgodovinarjev, v kateri izstopata Camil Mureşanu in Ion-Aurel Pop, trdi, da Vojk ni emigriral iz Vlaške, ampak je bil rojen v družini romunskih knezov iz pokrajine Hátszeg (romunsko Hațeg) ali Hunyad (romunsko Hunedoara).Mureşanu 2001, str. 42. Zgodovinarja trdita, da bi Vojkov stari oče lahko bil nek Costea, ki ga omenja kraljeva listina iz leta 1360 in je imel sina z imenom Serbe (ime Vojkovega očeta). Po podatkih iz te listine sta Costea in Serbe ustanovila dve vasi v pokrajini Hátszeg.Mureşanu 2001, str. 43. Zgodovinar Dezső Dümmerth ponuja tretje stališče o prednikih Hunyadov. Dümmerth trdi, da je bil Vojk romuniziran Kuman in eden od vlaških bojarjev. Avtor vlaškim bojarjem pripisuje kumanske in tatarske prednike. Zgodovinar Miklós Molnár sprejema vlaško domovino družine in hkrati trdi, da bi lahko imela slovanske prednike.Molnár 2001, str. 61. Niti Paul Lendvai niti András Boros-Kazai ne izključujeta možnosti, da so bili Hunyadi slovanskega porekla.Boros-Kazai 2005, str. 339.
Hitro napredovanje Ivana Hunyadija je presenečalo njegove sodobnike in dalo zamah legendam o njegovem poreklu.Kubinyi 2008, str. 8. Dümmerth 1985, str. 52. V eni od zgodb, ki jo je podrobno zapisal Gáspár Heltai, zgodovinar iz 16. stoletja, je bil Ivan Hunyadi nezakonski son kralja Sigismunda in neke Elizabete, hčerke bogatega bojarjaHeltai, Gáspár (2000). Krónika a magyarok dolgairól. Balassi Kiadó. Pridobljeno 20. aprila 2014. iz Morzsine (romunsko Morgina) v pokrajini Hunyad. Antonio Bonfini po drugi strani trdi, da je bila mati Ivana Hunyadija neimenovana Grkinja, sorodnica bizantinskih cesarjev.
O romunskem poreklu družine govori še več drugih legend. Antonio Bonfini, na primer, je pisal, da je »sledil njihovim prednikom do rimske družine Corvini«.Lendvai 2003, str. 80. Zgodba je verjetno povezana z družinskim grbom, na katerem je krokar (latinsko corvus) z zlatim prstanom v kljunu. Na kovancih kneza Vladislava I. Vlaškega iz leta 1365 je upodobljen krokarju podoben ptič.E. Kovács 1990, str. 8. Teke 1980, str. 82. Zsuzsa Teke in nekateri drugi zgodovinarji na osnovi te podobnosti ne izključujejo možnosti, da so bili Hunyadi v sorodu z Basarabi, vladajoču dinastijo v kneževini Vlaški.Teke 1980, str. 82-83. Zgodovinar Péter E. Kovács meni, da ta teorija ni dovolj raziskana.
Pomembni člani rodbine Vojk Hunyadi Po trditvah sodobnih zgodovinarjev Johannesa de Thurocza in Gáspárja Heltaija je bil Vojk rojen v Vlaški. Ko je od kralja Sigismunda dobil v dar grad Hunyad in njegovo domeno, je bil »dvorni vitez« na kraljevem dvoru, kar kaže, da je bil iz pomembne vlaške družine. Sodobni zgodovinar Kubinyi piše, da se je Vojk pridružil Sigismundu najverjetneje leta 1395. Tistega leta je Sigismund napadel Vlaško in na vlaški knežji prestol vrnil svojega odstavljenega vazala Mirceo I. Vlaškega.Engel 2001, str. 203.
Vojk je bil zadnjič omenjen v kraljevi listini iz leta 1414.Kubinyi 2008, str. 8, 203. Umrl je pred 12. februarjem 1419. Pop 2005, str. 295. Tistega dne je bila izdana listina s potrdilom, da je bila darovnica iz leta 1409 izdana za Vojkovega brata Randola in Vojkove sinove Ivana starejšega, Ivana mlajšega in Vojka.
Ivan Hunyadi starejši
thumb|right|200px| Nagrobna plošča v gyulafehérvárski stolnici (sedaj Alba Iulia, Romunija)
Vojkov najstarejši sin Ivan Hunyadi je bil rojen med letoma 1405 in 1407.Dümmerth 1985, str. 51. Teke 1980, str. 84. V mladosti je služil na dvorih Jurija Csákyja, Filippa Scolarija in drugih baronov kralja Sigismunda.Cartledge 2011, str. 54. Okoli leta 1429 se je poročil z Elizabeto Szilágyi.Kubinyi 2008, str. 15. Njen oče je imel posesti v Bački.
V zgodnjih 1430. letih je na potovanjih v Italijo in Češko v Sigismundovem spremstvu razvil svoje vojaške veščine. Ivana in mlajšega brata, katerega ime ni znano, je Sigismundov naslednik kralj Albert II. leta 1439 imenoval za bana Severinske banovine (sedanja Dobreta-Turnu Severin, Romunija). Z imenovanjem sta brata dobila status pravih baronov.Kubinyi 2008, str. 13.
Ivan Hunyadi starejši je leta 1441 postal vojvoda Transilvanije in grof Székelyjev. Njegova naloga je bila braniti južne meje Ogrske pred roparskimi pohodi iz Osmanskega cesarstva.Boros-Kazai 2005, str. 340. Na varnskem križarskem pohodu na Balkan leta 1443 je v bitkah z Osmani večkrat zmagal. Deželni stanovi so ga za obdobje mladoletnosti kralja Ladislava Posmrtnega leta 1446 izvolili za guvernerja.Engel 2001, str. 288. Fine 1994, str. 551. Po končani guvernaturi mu je kralj Ladislav leta 1452 podelil naslov dednega grofa Beszterce (sedanja Bistrița, Romunija).Engel 2001, str. 293. Podelitev dednega naslova je bila prva v Ogrskem kraljestvu.
Ivan Hunyadi je bil takrat najbogatejši mož v kraljestvu. Posedoval je približno 25 trdnjav, 30 mest in več kot 1000 vasi.Bak 1994, str. 64. Umrl je 11. avgusta 1456, kmalu po svoji največji zmagi nad Osmani med obleganjem Beograda.Pop 2005, str. 296.
Ivan Hunyadi mlajši
Ivan Hunyadi mlajši je bil mlajši od dveh Vojkovih sinov z enakim imenom. Prvič je bil omenjen v darovnici družini Hunyadi z datumom 12. februar 1419. Kralj Albert ga je skupaj s starejšim bratom leta 1439 imenoval za bana Severinske banovine.Kubinyi 2008, str. 11. Umrl je v bitki z Osmani leta 1441. Brat ga je opisal kot »najhrabrejšega med hrabrimi«, kar kaže, da je bil pogumen vojak.
Ladislav Hunyadi
Ladislav Hunyadi je bi starejši od dveh sinov Ivana Hunyadija starejšega in Elizabete Szilágyi. Rojen je bil okoli leta 1432. Pri dvajsetih je bil imenovan za ispána (grofa) grofije Pozsony v sedanji zahodni Slovaški, s čimer je postal »pravi baron«.Kubinyi 2008, str. 25. Leta 1453 je postal ban Hrvaške in leta 1456 kraljevi konjušnik.
Po očetovi smrti leta 1456 je nasledil ogromne posesti. Ambiciozni Ladislav je v Beogradu na zahrbten način ujel svojega največjega nasprotnika Ulrika II. Celjskega in ga 9. novembra 1456 umoril.Engel 2001, str. 292, 296-297. Molnár 2001, str. 66-67. Kralj je pod pritiskom Ladislavu obljubil pomilostitev, vendar ge je naslednje leto aretiralBak 1994, str. 70. in zaradi veleizdaje obsodil na smrt.Engel 2001, str. 297. Ladislava so 16. marca 1457 usmrtili.
Matija Korvin
thumb|right|alt=Sculpture of Matthias Corvinus | Sodoben kip Matije Korvina
Matija Korvin je bil mlajši sin Ivana Hunyadija sterejšega in Elizabete Szilágyi, rojen 23. februarja 1443. Kubinyi 2008, str. 23. Na zahtevo kralja Ladislava V. Ogrskega je bil 14. marca 1457 Kubinyi 2008, str. 23. skupaj s starejšim bratom Ladislavom aretiran. Ladislav je bil dva dni kasneje usmrčen. Kralj se je zbal, da bo v kraljestvu izbruhnil upor in pobegnil v Prago. S seboj je vzel tudi Matijo Korvina.
Kralj Ladislav je 23. novembra 1457 umrl.Engel 2001, str. 298. Ker ni imel otrok, je bila sklicana skupščina, na kateri naj bi izvolili novega kralja.Engel 2001, str. 298. Mihael Szilágyi, Matijev stric po materini strani, je na skupščino prišel z več kot 10.000 plemiči pod svojim poveljstvom in skupščina je 24. januarja 1458 za novega vladarja razgasila Matijo Korvina.Fine 1994, str. 553.