Barbara Stanwyck (pravo ime Ruby Catherine Stevens), ameriška filmska in televizijska igralka, plesalka in model, *16. julij 1907, Brooklyn, New York, Združene države Amerike, † 20. januar 1990, Santa Monica, Kalifornija, Združene države Amerike.
Barbara Stanwyck je bila filmska in televizijska zvezda, ki si je v svoji 60-letni karieri pridobila sloves odlične in vsestranske profesionalke z močno in realistično igro. Za igro v svojih filmih so jo radi izbrali mnogi priznani režiserji kot so Cecil B. DeMille, Fritz Lang in Frank Capra. Po kratki, vendar pomembni karieri gledališke igralke konec dvajsetih let 20. stoletja je v Hollywoodu posnela 85 filmov, nato je zaigrala tudi v televizijskih filmih. Prejela je številne nagrade, vključno s tremi emmyji in zlatim globusom, štirikrat je bila nominirana za oskarja.
Pri štirih letih je osirotela in odraščala v različnih rejniških domovih. Ob tem je vedno delala. Eden od režiserjev, ki so delali z njo, Jacques Tourneur, je o njej dejal: »Živi samo za dve stvari, obe pa sta delo.«Basinger, Jeanine, The Star Machine, Knopf, 2007, stran 371. Na odru je debitirala v zboru kot Ziegfeldovo dekle leta 1923 pri 16-ih letih in v nekaj letih je že igrala v gledaliških igrah. Njena prva glavna vloga, ki jo je imela v uspešnici Burlesque (1927), jo je uveljavila kot zvezdo Broadwaya. Leta 1929 je prešla z odra v filmsko industrijo in začela igrati v zvočnih filmih, prvi od njih je bil The Locked Door Georgea Archainbauda, kjer sta bila njen naturalističen igralski slog in neprisiljen vokalni nastop takoj očitna. Frank Capra jo je izbral za svojo romantično dramo Ladies of Leisure (1930), Stanwyckova pa je kasneje postala Caprova najljubša igralka, kar je privedlo do nadaljnjih treh sodelovanj. To je privedlo do dodatnih glavnih vlog, ki so dvignile njen ugled, kot so Night Nurse (1931), Otroški obraz (1933), kontroverzni Gorki čaj generala Yena (1933) in Gambling Lady (1934).
Do konca tridesetih let 20. stoletja se je Barbara Stanwyck preusmerila k zrelejšim vlogam v kritično in komercialno uspešnih komedijah in dramah. Za svojo naslovno vlogo v filmu Stella Dallas (1937) si je prislužila svojo prvo nominacijo za oskarja za najboljšo igralko. Leta 1941 je igrala v dveh norčavih komedijah: Ball of Fire z Garyjem Cooperjem in The Lady Eve s Henryjem Fondo. Za Ball of Fire je prejela svojo drugo nominacijo za oskarja, v desetletjih po izidu pa je The Lady Eve veljal za komično klasiko, njena igra pa je bila na splošno hvaljena kot ena najboljših v ameriški komediji. Drugi uspešni filmi iz tega obdobja so Remember the Night (1940), Meet John Doe (1940) in You Belong to Me (1941), v katerem je ponovno igrala s Cooperjem oziroma Fondo, The Gay Sisters (1942) in Lady of Burlesque (1943).
Do leta 1944 je postala najbolje plačana ženska v ZDA. Istega leta je prejela tretjo nominacijo za oskarja za vlogo v filmu Dvojno zavarovanje, v katerem je igrala ženo, ki prepriča zavarovalniškega agenta, da ubije njenega moža. Leta 1945 je igrala kolumnistko v praznični klasiki Christmas in Connecticut, naslednje leto pa kot naslovna femme fatale v filmu Nenavadna ljubezen Marthe Ivers. V preostalem delu desetletja je Stanwyckova igrala še v drugih uspešnicah, od romantičnih dram in komedij do napetih kriminalk. Med njenimi filmi iz tega obdobja so My Reputation (1946), The Two Mrs. Carrolls (1947), Sorry, Wrong Number (1948), za katerega je prejela svojo četrto in zadnjo nominacijo za oskarja, ter East Side, West Side (1949). V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja je njena kariera začela ugašati kljub kar nekaj glavnim in stranskim vlogam, med katerimi so bile najuspešnejše Clash by Night (1952), Jeopardy (1953) in Executive Suite (1954). V šestdesetih letih 20. stoletja je uspešno prešla na televizijo, kjer je osvojila tri emmyje, za The Barbara Stanwyck Show (1961), vestern serijo The Big Valley (1966) in miniserijo Pesem ptic trnovk (1983).
Leta 1982 je prejela častnega oskarja, leta 1986 nagrado Cecil B. DeMille in več drugih častnih nagrad za življenjsko delo. Leta 1999 jo je Ameriški filmski inštitut uvrstil na 11. mesto največjih ženskih zvezd klasične ameriške kinematografije vseh časov.
Zgodnje življenje Barbara Stanwyck se je rodila kot Ruby Catherine Stevens 16. julija 1907 v Brooklynu v New Yorku.Wilson 2013, stran 13.Wayne 1985, stran 7. Bila je peti in najmlajši otrok očeta Byrona E. Stevensa in matere Kathryn Ann "Kitty", rojene McPhee. Družini obeh staršev sta prebivali v Severni Ameriki že od 40-ih let 18. stoletja.Wilson 2015, strani 2–10. Oče, potomec angleških priseljencev, je izviral iz Lanesvilla v Massachusettsu, kjer je bil njegov oče posestnik.Wilson 2013, strani 2–10. Želel je postati odvetnik, a je po očetovi smrti opustil študij v korist dela in sčasoma postal zidar in kamnoseški mojster. Mati je bila kanadska priseljenka iz Sydneyja v Novi Škotski, imela je škotsko-irske korenine.Wilson 2013, strani 2-10; Callahan 2012, strani 5–6; Madsen 1994, stran 8. Starša sta se spoznala, ko je Kitty obiskala svojo družino v Bostonu.
Stanwyckova je imela tri starejše sestre, Lauro Mildred (imenovano Millie, rojeno leta 1886), Violo Maud (rojeno leta 1889) in Mabel (rojeno leta 1890), ter starejšega brata Malcolma Byrona (rojenega leta 1905). Družina se je leto pred njenim rojstvom preselila iz Nove Anglije v Flatbush v Brooklynu, da bi našli boljše zaposlitvene možnosti za Byrona.Wilson 2013, strani 11–13. Julija 1911 sta se štiriletna Stanwyckova in njen šestletni brat vozila s svojo mamo v tramvaju, ko je neka pijana potnica padla in ob tem mamo potisnila iz vozila.Wilson 2013, strani 13-14; Callahan 2012, strani 5–6. Kitty Stevens je bila takrat visoko noseča in nesreča je povzročila prezgodnji porod, zaradi tega pa je prišlo do usodne sepse. Oče Byron je po ženini smrti še bolj zapadel v alkoholizem in kmalu zatem zapustil družino.Wilson 2013, strani 13–15. Leta 1912 se je pridružil delovni ekipi, ki je kopala Panamski prekop, in tam nekaj let pozneje umrl v epidemiji.Wilson 2013, strani 2–10, 36; Madsen 1994, stran 9.
Sestre so bile že odrasle, ko je umrla njihova mati, a čeprav so bile tesno povezane z življenjem svojih mlajših brata in sestre, niso mogle ves čas skrbeti zanje.Wilson 2013, strani 19–20. V letih po razpadu družine sta Stanwyckova in njen brat živela v več neuradnih rejniških domovih (večinoma pri družinskih prijateljih) v Flatbushu.Wilson 2013, strani 14–20. Ker so rejniški domovi lahko sprejeli le enega otroka naenkrat, sta bila brat in sestra ločena, kar jima je povzročalo dodatno stisko. Okoli leta 1919 sta se Stanwyckova in njen brat preselila k starejši sestri Violi Maud in njeni družini.Wilson 2013, stran 26. "Vedela sem, da si bom po štirinajstem letu morala sama služiti kruh, vendar sem bila pripravljena to storiti ... Vedno mi je bilo malo žal razvajenih ljudi, in seveda jim je "zelo" žal mene."Barbara Stanwyck, 1937Madsen 1994, strani 11-13. Stanwyck je obiskovala javno šolo 152 v Brooklynu.Wilson 2013, stran 18. Sovražila je šolo, razen književnosti, in je na splošno dobivala slabe ocene.Wilson 2013, stran 18; Madsen 1994, stran 10. Bila je ustrahovana in se je redno prepirala z drugimi učenci. Že v otroštvu je začela sanjati o vstopu v šovbiznis. Njena sestra Millie je postala uspešna plesalka in jo je jemala s seboj na poletne turneje.Wilson 2013, strani 22–26; Madsen 1994, stran 10. Oboževala je tudi filmsko zvezdo Pearl White, ki je nastopala v takrat priljubljeni nadaljevanki The Perils of Pauline (1914).Wilson 2013, stran 19-22; Callahan 2012, stran 222. Kot najstnica je Stanwyckova začela nastopati v amaterskem gledališču in v predstavah v kinodvoranah v Flatbushu.Wilson 2013, strani 26–27.
Po končani osnovni šoli se je odločila, da ne bo obiskovala srednje šole.Wilson 2013, strani 27–28; Madsen 1994, stran 11. Ko je bila stara 14 let, se je zaposlila. Zamenjala je več služb, opravljala je razna dela s strankami in v tajništvu, kar ji je omogočilo neodvisnost, hkrati pa je sledila svojemu cilju, da postane slavna plesalka.Wilson 2013, strani 27–30; Madsen 1994, stran 12; Prono 2008, stran 240.
Kariera
Ziegfeldovo dekle in uspeh na Broadwayu
Leta 1923, nekaj mesecev pred 16. rojstnim dnevom, je Ruby opravila avdicijo v Strand Roofu, nočnem klubu gledališča Strand Theatre na Times Squaru.Madsen 1994, stran 13. Nekaj mesecev pozneje je postala plesalka v seriji broadwajskih produkcij Ziegfeld Follies v letih 1922 in 1923. Plesala je v gledališču New Amsterdam Theatre.Callahan 2012, stran 9.Prono 2008, stran 241. Naslednjih nekaj let je delala kot zborovska pevka in nastopala od polnoči do sedme ure zjutraj v nočnih klubih v lasti podjetja Texas Guinan. Občasno je delala tudi kot plesna inštruktorica v baru za istospolno usmerjene v lasti podjetja Guinan.Madsen 1994, strani 17–18. Opravljala je še več različnih del in si pridobila nekaj dobrih prijateljev, med njimi pianista Oscarja Levanta. Ta jo je opisal kot ''previdno do prefinjenih in lažnih ljudi.''
Billy LaHiff, lastnik popularnega puba, je Ruby leta 1926 predstavil Willardu Macku, ki je iskal igralce za svojo igro The Noose.Madsen 1994, stran 21. Ruby je uspešno opravila avdicijo za vlogo v zboru.Madsen 1994, stran 22. Igra v prvotni obliki ni bila uspešna.Madsen 1994, stran 26. Mack si je prizadeval izboljšati uspeh in se je odločil razširiti Rubyjin del v igri.Madsen 1994, stran 25. Predstavo so v prenovljeni različici prvič odigrali 20. oktobra 1926 in takrat je postala ena najuspešnejših iger sezone. Na Broadwayu so jo igrali devet mesecev, izvedli so jo 198-krat. Na predlog producenta Davida Belasca je Ruby svoje ime spremenila v Barbara Stanwyck. Združila je ime svoje vloge, Barbare Frietchie, in priimek druge igralke v igri, Jane Stanwyck. Oboje je zapisano v programu iz leta 1906.
Kmalu zatem je s prvo vodilno vlogo v igri Burlesque leta 1927 postala zvezda Broadwaya. Igra je prejela pozitivne kritike in postala velik hit.Smith 1985, stran 8. Producent Arthur Hopkins jo je kasneje opisal kot igralko, ki je imela »neke vrste grobo ganljivost. Takoj je pokazala občutljivejšo, zlahka izraženo čustvo, kakršno sem videl pri Pauline Lord.«Hopkins 1937. Istega leta je prvič nastopila v filmu Broadway Nights v vlogi plesalke. V času igranja v filmu Burlesque je pričela razmerje z igralcem Frankom Fayem.Wayne 2009, stran 20. Kmalu po poroki 26. avgusta 1928 se je par preselil v Los Angeles, kjer je Stanwyckova želela nadaljevati filmsko kariero.Nassour and Snowberger 2000.
Filmska kariera
Prvi zvočni film, v katerem je zaigrala Stanwyckova, je bil The Locked Door (1929), ki mu je istega leta sledil še Mexicali Rose. Noben od teh filmov ni bil uspešen, vendar jo je Frank Capra kljub temu izbral za svoj film Ladies of Leisure leta 1930. Sledile so mnoge pomembne vloge v več filmih: Night Nurse (1931) – v njem je zaigrala otroško medicinsko sestro, ki reši dve majhni deklici pred popolnim izstradanjem zaradi hudobne osebe, ki jo je upodobil Clark Gable; So Big! (1932) – v njem je upodobila hrabro kmečko žensko na farmi Midwest; Shopworn (1932); Otroški obraz (1933) – nastopila je kot ambiciozna ženska na napačni strani zakona; Stella Dallas (1937) – naslovna vloga; Union Pacific (1939) – v vlogi Molly Monahan ob Joelu McCrei; Meet John Doe (1941) – v njem je zaigrala ambiciozno novinarko ob Garyju Cooperju; The Lady Eve (1941) – glavno vlogo je ob njej zaigral Henry Fonda; You Belong to Me (1941) – v njem je upodobila izredno uspešno neodvisno zdravnico Helen Hunt, ob njej je ponovno igral Henry Fonda; Ball of Fire (1941) – komedija, v kateri je kot plesalka v nočnem klubu profesorju, ki ga je odigral Gary Cooper, ponudila boljše razumevanje sodobnega angleškega jezika; Dvojno zavarovanje (1944) – v tem filmu zavarovalniškega agenta, ki ga je igral Fred MacMurray, pregovori v umor svojega moža; Christmas in Connecticut (1945) – v vlogi kolumnistke, ki se zaplete v laži in božično romanco;