Memfis (arabsko منف, Manf, izg. [mæmf], grško , Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta. Njegove ruševine ležijo blizu mesta Mit Rahina, 20 km južno od Gize.
Po eni od legend je mesto ustanovil faraon Menes. Bil je prestolnica Starega kraljestva, kasneje pa pomembno mesto skkozi celo zgodovino antičnega Sredozemlja.Bard. Encyclopedia of the Archaeology of Ancient Egypt, str. 694.Meskell, Lynn (2002). Private Life in New Kingdom Egypt. Princeton University Press, str. 34.Shaw, Ian (2003). The Oxford History of Ancient Egypt. Oxford University Press, str. 279. Imel je pomembno strateško lego v Nilovi delti. V glavnem mestnem pristanišču Peru-nefer je bilo zelo veliko delavnic, tovarn in skladišč, od koder so se živila in trgovsko blago razvažali po celem kraljestvu. V zlati dobi kraljestva je bil Memfis tudi regionalno versko središče.
Mesto je varoval bog Ptah, zaščitnik obrtnikov. Njegovo veliko svetišče Hut-ka-Ptah, kar pomeni mesto Ptahovega kaja, je bilo ena od najmogočnejših zgradb v mestu. Zgodovinarji so prepričani, da je iz naziva svetišča, ki se v grščini piše (Ai-gi-ptos), nastalo sodobno ime Egipt.
Zgodovina Memfisa je tesno povezana z zgodovino države. Propad mesta je bil posledica izgube njegovega gospodarskega pomena v pozni antiki, kateremu je sledil vzpon bližnje Aleksandrije na sredozemski obali. Po opustitvi starih egipčanskih verovanj, ki je sledilo Solunskemu ediktu, je upadel tudi verski pomen mesta. Ruševine nekdanje prestolnice dajejo samo delen vpogled v njegovo preteklost. Ruševine mesta in bližnje piramide v Gizi so od leta 1979 na seznamu Unescove svetovne dediščine. Mesto je kot muzej na prostem odprto za obiskovalce.
Imena
Memfis je imel v svoji skoraj štiri tisoč let dolgi zgodovini več imen. Njegovo starodvno egipčansko ime je bilo Inbu-hedi – belo zidovje ali obzidje.M. T. Dimick. Pridobljeno 1. oktobra 2011.Etymology website. www.behindthename.com. Pridobljeno 1. oktobra 2011. National Geographic Society: Egypt's Nile Valley Supplement Map.
Zaradi svoje velikosti je imel v različnih obdobjih tudi več drugih imen, ki so bila pravzaprav imena v tistem času pomembnih bližnjih krajev ali pokrajin. Po besedilu iz prvega vmesnega obdobja,Hieratic Papyrus 1116A, of the Hermitage Museum in Saint Petersburg; cf Scharff, Der historische Abschnitt der Lehre für König Merikarê, str. 36. na primer, se je takrat imenovalo Džed-Sut – Večno mesto, kot se je imenovala Tetijeva piramida.Montet. Géographie de l'Égypte ancienne, Vol I, str. 28–29.
Mesto je bilo tudi ena od točk, ki so jih omenjali kot Ankh-Tawy – Življenje dveh dežel. Ime se je nanašalo na njegov strateški položaj med Gornjim in Spodnjim Egiptom. Ime se omenja od Srednjega kraljestva (okoli 2055–1640 pr. n. št.) in se pogosto pojavlja v starih egipčanskih besedilih.Najovits, Simson R. Egypt, trunk of the tree: a modern survey of an ancient land (Vol. 1–2), Algora Publishing, str. 171. Nekaj zgodovinarjev trdi, da je bilo to ime dejansko ime enega od zahodnih okrožij mesta med velikim Ptahovim svetiščem in nekropolo v Sakari, v katerem je raslo sveto drevo.Montet. Géographie de l'Égypte ancienne, (Vol I), str. 32.
Na začetku Novega kraljestva (okoli 1550 pr. n. št.) je mesto postalo znano kot Men-nefer – Večno in čudovito (mesto), v koptščini pa Menfe. Ime Memfis (Μέμφις) je grška različica tega imena, ki se je prvotno nanašalo na piramido Pepija I. zahodno od mesta.McDermott, Bridget (2001). Decoding Egyptian Hieroglyphs: How to Read the Secret Language of the Pharaohs. Chronicle Books , str. 130. V Svetem pismu se Memfis omenja kot Moph ali Noph.
Atributi Lega sličica|250px| Pogled na Memfis in njegovo nekropolo Sakaro z Mednarodne vesoljske postaje
Memfis leži 20 km južno od Kaira na zahodni obali Nila. V zgodovinskih upravnih mejah Memfisa stojijo sodobna mesta Mit Rahina, Dahshur, Abusir, Abu Gorab in Zawyet el'Aryan. Memfis je označeval mejo med Gornjim in Spodnjim Egiptom – 22. nomo Gornjega Egipta in 1. nomo Spodnjega Egipta.
Prebivalstvo Področje starodavnega mesta je zdaj nenaseljeno. Najbližje naselje je mesto Mit Rahina. Ocene števila prebivalcev so v različnih virih zelo različne. Po mnenju T. Chandlerja je imelo približno 30.000 prebivalcev in bilo od ustanovitve do okoli leta 2250 pr. n. št. in od leta 1557 do 1400 pr. n. št. daleč največje mesto na svetu. Chandler, Tertius (1987). Four Thousand Years of Urban Growth. K.A. Bard je v ocenah bolj skromen in méni, da je imelo v Starem kraljestvu okoli 6.000 prebivalcev.Bard. Encyclopedia of the Archaeology of Ancient Egypt, str. 250.
Zgodovina right|thumb|125px| Obredni kipec boga Nefertuma, katerega so častili predvsem v MemfisuNefertem. The Walters Art Museum.
Memfis je bil prestolnica Starega Egipta več kot osemnajst zaporednih dinastij Starega kraljestva. Višek prestiža je dosegel med vladavino 6. dinastije kot središče čaščenja Ptaha, boga stvaritve sveta in umetniških del. Sfinga iz alabastra, ki čuva Ptahovo svetišče, je spomenik nekdanje moči in prestiža.National Geographic Society: Egypt's Nile Valley Supplement Map.Roberts, David (1995). National Geographic: Egypt's Old Kingdom, Vol. 187, 1. izdaja. Glavni predmet čaščenja v mestu je bila Memfiška triada, sestavljena iz stvarnika sveta Ptaha, njegove žene Sekmet in njunega sina Nefertuma.
Kmalu po začetku vladavine 18. dinastije in vzponu Teb in Novega kraljestva je začel Memfis propadati. Ponovno je oživel pod Perzijci in po ustanovitvi Aleksandrije padel na trdno drugo mesto. V Rimskem cesarstvu je Aleksandrija ostala najpomembnejše egipčansko mesto. Memfis je ostal na drugem mestu do ustanovitve Fustata (ali Fostata) leta 641 n. št. Mesto je bilo zatem večinoma opuščeno in je postalo vir gradbenega materiala za okoliška naselja. V 12. stoletju je bilo še vedno obsežen kup ruševin, potem pa se je kmalu spremenilo v skupino nizkih ruševin in raztresenih kamnov.
Legendarna zgodovina thumb|200px|left|Ramzes II. med Ptahom in Sehmetom
Legenda, ki jo je zapisal svečenik Maneto, pravi, da je faraon Menes, ki je združil obe deželi, ustanovil prestolnico na obali Nila, tako da je z jezovi in nasipi preusmeril tok reke. Grški zgodovinar Herodot pripoveduje podobno zgodbo in nadaljuje, da so Perzijci, ki so bili med njegovim obiskom mesta suvereni Egipta, posvečali posebno pozornost jezovom, ki so branili mesto pred vsakoletnimi poplavami.Herodot. Zgodbe II, § 99. Menes je bil morda mitološki kralj, podoben rimskemu Romulu. Nekateri zgodovinarji sklepajo, da se je Egipt najverjetneje združil zaradi vzajemnih potreb in nato razvil kulturne vezi in trgovinska partnerstva, čeprav ni sporno, de je bila prva prestolnica združenega Egipta prav Memfis.Manley, Bill (1997). The Penguin Historical Atlas of Ancient Egypt. Penguin Books. Egiptologi so legendarnega Menesa poistovetili z zgodovinskim Narmerjem, ki je predstavljen na Narmerjevi paleti. Narmer je osvojil Nilovo delto v Spodnjem Egiptu in se razglasil za faraona. Tablica je datirana v okoli 31. stoletje pr. n. št. in bi lahko bila povezana z zgodbo o Menesovi združitvi Egipta. Leta 2012 so na Sinaju odkrili napis, ki opisuje obisk preddinastičnega kralja Iri-Hora v Memfisu. Ker je Iri-Hor živel dve generaciji pred Narmerjem, slednji ni mogel biti ustanovitelj mesta.
Staro kraljestvo O Memfisu v Starem kraljestvu je malo znanega. Bil je prestolnica bogu ljubim faraonom, ki so iz mesta vladali od stanovitve Prve dinastije (okoli 3050 pr. n. št.). V zgodnjih letih Menesove vladavine je bil sedež vlade v Thinisu, malo južneje od Memfisa. Po Manetonu je »Bele zidove« (Ineb-hedž) ustanovil Menes. Nekatera besedila omenjajo, da je Trdnjavo z belim obzidjem zgradil kralj zase, da bi laže nadziral zvezo med dvema rivalskima kraljestvoma. Kompleks faraona Džoserja iz tretje dinastije, ki stoji v antični nekropoli Sakare, bi lahko bil kraljeva pogrebna dvorana, saj vsebuje vse za to potrebne elemente: templje, oltarje, ceremonialna dvorišča, palače in vojašnice.
thumb|200px|left|Kip iz Srednjega kraljestva, restavriran v imenu Ramzesa II.
Zlata doba Memfisa se je začela s 4. dinastijo, ki je, zgleda, podpirala vlogo Memfisa kot vladarske rezidence, v kateri so faraoni prejeli dvojno krono, božansko manifestacijo združitve Dveh dežel. Kronanja in praznovanja, na primer praznik setve, so se dogajala v Ptahovem templju. Najstarejše znake takšnih ceremonijalov so odkrili v Džoserjevi grobnici.
V tem obdobju se je razvilo tudi svečeništvo Ptahovega templja. Pomembnost svetišča v tistem času dokazujejo računi za hrano in druge potrebščine, potrebne za pogrebne svečanosti vladarjev in drugih visokih osebnosti.Breasted. Ancient Records of Egypt, str. 109–110. Svetišče je omenjeno tudi v letopisih, ohranjenih na Kamnu iz Palerma, ki se začenjajo z vladavino faraona Mikerina. Znana so tudi imena memfiških visokih svečenikov, ki so delovali v parih najmanj do vladavine faraona Tetija.
Arhitektura tega obdobja je podobna tisti v Gizi, kraljevski nekropoli 4. dinastije, kjer so nedavna izkopavanja razkrila, da so bila dogajanja v kraljestvu osredotočena na gradnjo kraljeve grobnice. Memfis je bil takrat dedič dolge arhitekturne in umetnostne prakse, katero so navdihovali spomeniki prejšnjih vladarjev.
Vse omenjene nekropole so obkrožala prebivališča obrtnikov in delavcev, ki so se ukvarjali izključno z gradnjo kraljevih grobnic. Njihova naselja so se širila več kilometrov v vse smeri in skupaj z Memfisom tvorila megalopolis s templji, cestami in kanali, poveznimi s pristanišči na Nilu.Goyon. Les ports des Pyramides et le Grand Canal de Memphis, str. 137–153. Obseg mesta se je postopoma zelo povečal, središče mesta pa je ostalo v okolici Ptahovga templja.
Srednje kraljestvo Na začetku Srednjega kraljestva sta se prestolnica in faraonov dvor preselila na jug v Tebe in pustile Memfis za nekaj časa v senci. Memfis je kljub temu, da je izgubil položaj središča politične moči, ostal morda najpomembnejše središče trgovine in umetnosti, kar dokazujejo obrtniške četrti in pokopališča zahodno od Ptahovega templja.Al-Hitta. Excavations at Memphis of Kom el-Fakhri, str. 50–51.
Odkrile so se tudi sledi, ki kažejo, da je bilo mesto arhitekturno središče tistega časa. Velika granitna daritvena plošča faraona Amenemheta I. omenja, da je dal vladar zgraditi svetišče bogu Ptahu, zaščitniku resnice.Mariette. Monuments divers Collected in Egypt and in Nubia, str. 9 in plošča 34A. Za vladarje Srednjega kraljestva je znano, da so organizirali gusarske odprave, roparske in vojaške pohode preko meja kraljestva in postavili številne kipe v čast bogov. V ruševinah Ptahovega templja so odkrili blok z imenom Senusreta II. in napisom, da je dal svoj prispevek kot darilo memfiškim bogovom.Mariette. Monuments divers Collected in Egypt and in Nubia, § Temple of Ptah, excavations 1871, 1872 and 1875, str. 7 in plošča 27A. Odkrili so tudi veliko restavriranih kipov, ki jih pripisujejo faraonom iz 12. dinastije. Mednje spadata kamnita giganta, izkopana iz ruševin templja, kasneje restavrirana z imenom Ramzesa II.Brugsch. Collection of Egyptian monuments, Part I, str. 4 in plošča II. Njegov kip je zdaj razstavljen v Egipčanskem muzeju v Kairu.
Po zapisih grškega zgodovinarja Herodota Herodot. Zgodbe (Vol II), § 101. in Diodora SicilskegaDiodorus Siculus. Bibliotheca historica (Vol I), Ch. 2, § 8. je Amenemhet III. zgradil severna vhodna vrta v Ptahov tempelj. Med izkopavanji pod vodstvom Flindersa Petrieja so v tem delu templja resnično odkrili ostanke njemu pripisane gradnje. Omeniti je treba tudi to, da so v tem času v bližini kraljevih piramid v Sakari gradili tudi mastabe visokih Ptahovih svečenikov, kar kaže, da so bili v tem času faroni tesno povezani z duhovščino. V 13. dinastiji se je ta trend nadaljeval. Nekaj faraonov iz te dinastije je bilo pokopanih v Sakari, kar dokazuje, da je Memfis obdržal svoj položaj v srcu monarhije.