Rudolf, prestolonaslednik Avstro-Ogrske (polno ime Rudolf Franz Karl Joseph), *21. avgust 1858, Laxenburg, Avstro-Ogrska, † 30. januar 1889, Mayerling, Avstro-Ogrska.

Rudolf je bil edini sin cesarja Franca Jožefa I., s tem pa od rojstva tudi prestolonaslednik Avstro-Ogrske. Ime je dobil po prvem habsburškem vladarju Rudolfu I., ki je pričel vladati leta 1273. Leta 1889 je storil samomor v lovskem dvorcu Mayerling skupaj s svojo ljubico Marie Vetsera. Ta škandal je odmeval tudi v tujini.

Ozadje Rudolf se je rodil v gradu Laxenburg v bližini Dunaja kot sin cesarja Franca Jožefa I. in njegove žene cesarice Elizabete. Pod vplivom mentorja Ferdinanda von Hochstetterja, ki je pozneje postal prvi nadzornik cesarskega muzeja naravne zgodovine, je Rudolf razvil zanimanje za naravoslovne znanosti. Že zgodaj je začel zbirati minerale. Velik del te zbirke je po njegovi smrti dobila fakulteta za kmetijstvo na Dunaju.

Rudolfa so najprej vzgajali skupaj s starejšo sestro Gizelo, s katero sta si bila zelo blizu. Ko je dopolnil šest let, je bil ločen od sestre, saj so ga začeli pripravljati kot bodočega cesarja. To ni spremenilo njunega odnosa, saj je Gizela še zmeraj ostala v bližini. Do dokončne ločitve je prišlo šele, ko je zapustila Dunaj po poroki s princem Leopoldom Bavarskim.

Šestletnega Rudolfa je najprej vzgajal Leopold Graf Gon­dre­co­ur­t, ki pa ga je prebujal s pištolo, pogosto pa ga je po več ur puščal samega v gozdu in na dežju. To je imelo močan vpliv nanj, saj je postal tih, plah, resen in tudi precej slaboten. Njegova mama cesarica Elizabeta je zahtevala drugega vzgojitelja in je zamenjavo tudi dosegla, vendar je bila škoda že narejena. Od leta 1877 ga je učil grof Karl von Bombelles, ki je pred tem vzgajal Rudolfovo teto, cesarico Šarloto Belgijsko.

V nasprotju z zelo konzervativnim očetom je imel Rudolf liberalne poglede, s čimer je bil bližje materi. Kljub temu je imel tudi z njo včasih zelo napet odnos. Rudolf je simpatiziral z Mad­ža­ri in razumel nji­ho­ve zah­te­ve v pomla­di na­ro­dov leta 1848. Zaradi svojih liberalnih prepričanj je v ple­miš­kih in cerk­ve­nih kro­gih ve­ljal za upor­ni­ka in ce­lo re­vo­luci­o­nar­ja.

Zakon 10. maja 1881 se je Rudolf v avguštinski cerkvi na Dunaju poročil s princeso Štefanijo Belgijsko, hčerko belgijskega kralja Leopolda II. Njun zakon je bil sprva srečen, do rojstva edinega otroka, nadvojvodinje Elizabete 2. septembra 1883, pa sta se že precej oddaljila. Rudolf je začel popivati, imel pa je tudi več ljubic, zato je hotel pisati papežu Leonu XIII., da bi razveljavil njegov zakon s Štefanijo. Cesar je to odločno prepovedal.

Afera in samomor Leta 1887 je Rudolf kupil lovski dvorec Mayerling. Konec leta 1888 je 30-letni prestolonaslednik spoznal 17-letno baronico Marie Vetsera, ki je bila bolj poznana po angleškem imenu Mary. Z njo se je zapletel v razmerje. Po uradnih poročilih naj bi Franc Jožef zahteval, da ga prekineta, zato sta sklenila samomorilni pakt: Rudolf je v Mayerlingu ljubico najprej ustrelil v glavo, nato pa je ubil še sebe. Dvor je uradno razglasil, da je bil Rudolf v času samomora v stanju duševnega neravnovesja, s čimer so dobili dovoljenje za njegov pokop v rimokatoliški kripti kapucinske cerkve na Dunaju. Marijino telo so sredi noči pretihotapili iz Mayerlinga in ga skrivno pokopali na vaškem pokopališču v Heiligenkreuzu. Cesar je Mayerling spremenil v karmeličanski samostan. Glavni oltar se nahaja na mestu, kjer je usodnega dne stala postelja in kjer je Rudolf ustrelil najprej ljubico, nato pa še sebe. Tam nune še danes vsak dan molijo tudi za Rudolfovo dušo.

Trenutni nadvojvoda Rudolf, sin nadvojvode Karla Ludvika Avstrijskega (1918-2007), je izpodbijal to različico dogodkov in zatrdil, da so Rudolfa umorili prostozidarji.

Vendar pa so zasebna pisma Marie Vetsera, ki so jih odkrili leta 2015 v sefu v avstrijski banki, razkrila, da sta se z Rudolfom pripravljala na samomor iz ljubezni.

Posledice Rudolfove smrti Rudolfova smrt je njegovo mater, cesarico Elizabeto, spravila v obup. Do konca življenja je kot izraz žalovanja nosila obleke črne ali biserno sive barve in večino časa preživela stran od doma na Dunaju. Leta 1898 jo je v Ženevi v Švici umoril italijanski anarhist Luigi Lucheni.

Z Rudolfovo smrtjo je Franc Jožef ostal brez neposrednega moškega dediča. Prestolonaslednik je postal njegov mlajši brat, nadvojvoda Karel Ludvik, čeprav je bilo najprej napačno sporočeno, da se je odpovedal svoji pravici do prestola. Leta 1896 je umrl zaradi tifusa, s čimer je prestolonaslednik postal njegov najstarejši sin, nadvojvoda Franc Ferdinand. Atentat nanj leta 1914 je privedel do prve svetovne vojne. Cesar Franc Jožef je umrl novembra 1916. Nasledil ga je njegov pranečak Karel. V začetku novembra 1918 je na Dunaju prišlo do revolucije, ki je privedla do konca cesarstva in izgnanstva cesarja in njegove družine.

Nazivi in časti Nazivi 21. avgust 1858 – 30. januar 1889: Njegovo cesarsko in kraljevsko visočanstvo kronski princ Avstrije, Ogrske, Češke in Hrvaške.

Časti Domače Avstrijski red zlatega runa - 1858 Madžarski viteški veliki križ reda svetega Štefana - 1877

Tuje : Viteški veliki križ kraljevega Leopoldovega reda : Viteški red slona - 24. november 1873 : Viteški red črnega orla : Viteški vrhovni red Presvete blagovesti - 1881 Viteški veliki križ reda svetih Mavricija in Lazarusa - 1881 Viteški veliki križ reda italijanske krone - 1881 Kraljestvo dveh Sicilij: viteški veliki križ svetega vojaškega konstantinskega reda svetega Jurija : Viteški red Serafina - 15. april 1879 : Viteški red podvezice - 20. junij 1887

Predniki

Galerija

Uprizoritve Rudolfova in Mariina zgodba je doživela veliko filmskih in drugih upodobitev: Mayerling (1936) – film v režiji Anatola Litvaka po romanu Clauda Aneta. V glavnih vlogah igrata Charles Boyer in Danielle Darrieux; Sarajevo (1940) – film v režiji Maxa Ophülsa, začne se z Rudolfovo smrtjo; Marinka (1945) – muzikal po knjigi Georgea Mariona mlajšega in Karla Farkasa z besedilom Georgea Mariona in glasbo Emmericha Kalmana; Der Engel mit der Posaune (1948) – avstrijski film, v katerem se pojavi tudi Rudolf. Enako velja za britanski remake tega filma The Angel with the Trumpet (1950); Mayerling (1968) – film, v katerem igrajo Omar Sharif kot Rudolf, Catherine Deneuve kot Marie, James Mason kot Franc Jožef in Ava Gardner kot Elizabeta; Utakata no Koi/Ephemeral Love – japonski muzikal v izvedbi skupine Takarazuka Revue, temelječ na filmu iz leta 1968; Requiem for a Crown Prince (1974) – enourna britanska dokumentarna/dramska epizoda iz serije Fall of Eagles v režiji Jamesa Furmana po besedilu Davida Turnerja, ki podrobno preuči dogodke 30. januarja 1889 in naslednjih nekaj dni v Mayerlingu; Vizi Privati, Publiche Virtù/Private Vices, Public Virtues (1975) – reinterpretacija v režiji Mikloša Jancsova, po kateri ljubimca in njune prijatelje umorijo cesarjevi predstavniki zaradi izdaje in nemoralnosti; Mayerling (1978) – balet, delo Kennetha MacMillana; Elizabeth (1992) – muzikal, v katerem se kot lik pojavi tudi Rudolf; Lillie (?) – televizijska dramatizacija življenja Lillie Langtry, v katerem se kot lik pojavi tudi Rudolf, ki ga igra Patrick Ryecart; Tenshi no Hitsugi/Angel's Coffin (2000) – japonska manga avtorja Higurija Youja; The Crown Prince (2006) – film v dveh delih režiserja Roberta Dornhelma; Rudolf (2006) – muzikal Franka Wildhorna; Rudolf (2011) – igra Davida Logana, ki prikazuje zadnjih nekaj tednov prestolonaslednikovega življenja; The Illusionist (2006) – izmišljena različica dogodkov v Mayerlingu, v kateri je ime prestolonaslednika spremenjeno v Leopold;

Viri

Glej tudi Afera Mayerling Kategorija:Rojeni leta 1858 Kategorija:Umrli leta 1889 Kategorija:Habsburžani Kategorija:Politiki, ki so storili samomor Kategorija:Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški