Nazaj v prihodnost (izvirno ) je ameriški znanstvenofantastični film iz leta 1985. Režiral ga je Robert Zemeckis, ki je skupaj z Bobom Galeom napisal tudi scenarij. Michael J. Fox je nastopil v glavni vlogi najstnika Martyja McFlyja, ki odpotuje nazaj v leto 1955, kjer sreča svoje bodoče starše v srednji šoli in po naključju postane simpatija lastne matere. Christopher Lloyd se je predstavil v vlogi ekscentričnega znanstvenika dr. Emmetta »Doca« Browna, Martyjevega prijatelja, ki mu pomaga popraviti škodo v zgodovini in poskrbeti, da se starša zaljubita. Skupaj najdeta tudi način za vrnitev nazaj v leto 1985.
Zamisel za scenarij je dal Gale, ki je razmišljal o tem, ali bi se s svojim očetom spoprijateljil, če bi bila sošolca v srednji šoli. Različni filmski studii so scenarij zavrnili, do preobrata pa je prišlo z uspehom Zemeckisovega filma Lov za zelenim diamantom. Zemeckis je obiskal Stevena Spielberga, ki se je strinjal, da bo projekt pod okrilje vzela družba Amblin Entertainment, kot distributor pa so se pridružili še Universal Pictures. Prva izbira za glavno vlogo Martyja McFlyja je bil Fox, ki pa je bil takrat zaposlen s snemanjem televizijske serije Family Ties. Ker mu producenti ne bi dovolili, da igra v filmu, so za vlogo nato izbrali Erica Stoltza. Med snemanjem so Stoltz in filmski ustvarjalci ugotovili, da ni pravi za to vlogo. Tokrat jo je dobil Fox, ki je z dovoljenjem producentov serije dobil bolj fleksibilen urnik snemanja in je tako lahko obenem snemal tudi ta film.
Film je izšel 3. julija 1985 in je po svetu prinesel 381 milijonov dolarjev dobička, s čimer je postal film z najvišjimi prihodki leta 1985. Dobil je nagrado hugo za najboljšo dramsko predstavitev, nagrado Saturn za najboljši znanstvenofantastični film in oskarja za najboljše zvočne učinke. Ob tem je prejel še tri dodatne nominacije za oskarja, pet nominacij za nagrado BAFTA in štiri za zlati globus. Ameriški predsednik Ronald Reagan ga je celo omenil v svojem govoru v kongresu leta 1986. Leta 2007 ga je Kongresna knjižnica izbrala za hrambo v Narodnem filmskem registru. Junija 2008 ga je Ameriški filmski inštitut imenoval za 10. najboljši znanstvenofantastični film vseh časov. Film je predstavljal začetek franšize, saj sta mu sledila Nazaj v prihodnost 2 (1989) in Nazaj v prihodnost 3 (1990), posneli pa so tudi animirano televizijsko serijo, ustvarili tematski park, več video iger in muzikal.
Zgodba
Najstnik Marty McFly je ambiciozen glasbenik iz Hill Valleya v Kaliforniji, ki hodi z Jennifer Parker. Njegovega nerodnega očeta Georgea v službi nadleguje njegov šef Biff Tannen. Mama Lorraine ima probleme s prekomerno telesno težo, depresijo in alkoholizmom. Lorraine ni navdušena nad Jennifer in se nekega dne ob skupni večerji spomni dneva, ko je spoznala Georgea.
26. oktobra 1985 v zgodnjih jutranjih urah na parkirišču nakupovalnega centra Marty sreča znanstvenika dr. Emmetta »Doca« Browna. Doc mu pokaže svoj izdelan časovni stroj – preurejeno vozilo DeLorean, ki ga poganja plutonij. Tega je ukradel libijskim teroristom. Demonstrira mu časovni navigacijski sistem, ki ga nastavi na 5. november 1955, to je na dan, ko je izumil potovanje skozi čas. Nekaj trenutkov pozneje pridejo teroristi in Doca ustrelijo. Marty pobegne z avtomobilom, ob tem pa nenamerno aktivira časovni stroj in se znajde v letu 1955 brez dovoljšnje količine plutonija za vrnitev.
Tam Marty sreča najstnika Georgea, svojega očeta, ki ga nadleguje njegov sošolec Biff. Marty reši Georgea, ki ga skoraj zbije avtomobil, in namesto Georgea avtomobil zadene njega. Ko se prebudi, ob sebi zagleda Lorraine, svojo mamo, ki se zaljubi vanj. Marty jo zapusti in poišče mlajšega Doca, da bi mu pomagal pri vrnitvi v leto 1985. Ta mu razloži, da nima plutonija in je edini vir, ki lahko proizvede potrebnih 1,21 gigavatov električne energije za časovni stroj, strela. Marty pokaže Docu letak iz prihodnosti, kjer je napovedan udar strele v mestno sodišče prihajajočo soboto zvečer. Doc mu naroči, naj ne zapušča hiše ali komunicira s komerkoli, saj bi lahko nenamerno spremenil potek zgodovine, s tem pa tudi prihodnost. Ravno zaradi tega Doc ne želi upoštevati Martyjevih opozoril o smrti leta 1985. Marty se zave, da je preprečil staršem prvo srečanje. Doc opozori Martyja, da bo izbrisan iz obstoja, če ne najde načina, kako bi se George in Lorraine spoznala in zaljubila. Doc dela na načrtu, kako bi izkoristil moč strele, Marty pa se posveti svojima staršema, vendar mu težave poleg njiju samih povzroča tudi Biff.
Lorraine povabi Martyja na prihajajoči šolski ples, zato Marty pripravi načrt, kako bi jo spoznal z Georgeom. Načrt se izjalovi, saj se vmeša pijan Biff in nadleguje Lorraine. George pride, da bi jo rešil pred Martyjem, vendar tam najde Biffa, zato jo reši pred njim in si s tem pridobi njene simpatije. Skupaj odideta na ples, kjer se poljubita in zaljubita. Marty medtem igra skupaj z bendom. Zadovoljen, da si je zagotovil svoj obstoj, odide s plesa in poišče Doca.
Ko pride nevihta, Marty in Doc uresničita načrt s strelo. Marty se vrne v oktober 1985, kjer ugotovi, da je Doc poslušal njegova opozorila izpred 30-ih let in si nadel neprebojni jopič, ki mu je rešil življenje. Doc odpelje Martyja domov, sam pa se odpravi v leto 2015.
Naslednje jutro se Marty prebudi in ugotovi, da se je njegova družina spremenila. Oče George je postal samozavesten uspešen pisatelj, mama Lorraine je srečna in ni več debela, brat David je uspešen poslovnež, sestra Linda pa dela v butiku. Biff se sedaj ukvarja s čiščenjem in popravilom avtomobilov in uboga vse, kar mu naroči George. Ko se Marty ponovno združi z Jennifer, se pojavi Doc v DeLoreanu, oblečen v obleko iz prihodnosti. Pove jima, da so se v letu 2015 pojavile težave z njunimi bodočimi otroki. Vsi trije sedejo v DeLoreana in izginejo v prihodnost, pri čemer Biff gleda njihov odhod.
Igralska zasedba
Michael J. Fox kot Marty McFly Christopher Lloyd kot dr. Emmett »Doc« Brown Lea Thompson kot Lorraine Baines-McFly Crispin Glover kot George McFly Thomas F. Wilson kot Biff Tannen Claudia Wells kot Jennifer Parker James Tolkan kot gospod Strickland Marc McClure kot Dave McFly Wendie Jo Sperber kot Linda McFly
Produkcija
Razvoj Producent Bob Gale je idejo za film zasnoval po izidu prejšnjega filmskega projekta z Zemeckisom Used Cars. Obiskal je svoje starše v St. Louisu v Missouriju. V kleti domače hiše je našel očetovo letno knjigo iz zadnjega letnika srednje šole in ugotovil, da je bil njegov oče predsednik razreda. Gale se je spomnil na predsednika svojega razreda, s katerim ni imel ničesar skupnega in zato tudi ne stikov. Vprašal se je, ali bi bil prijatelj s svojim očetom, če bi skupaj hodila v srednjo šolo.Back to the Future, The Complete Trilogy – "The Making of the Trilogy, Part 1" (DVD). Universal Home Video. 2002. Ob vrnitvi v Kalifornijo je svojo novo idejo predstavil Robertu Zemeckisu.Klastornin, Hibbin (1990), strani 1–10. Ta je kasneje razmišljal o materi, ki je trdila, v šoli ni nikoli poljubila dečka, čeprav v resnici ni bila tako sramežljiva. Projekt sta predstavila družbi Columbia Pictures in naredila pogodbo za razvoj scenarija do septembra 1980.
Zemeckis in Gale sta povedala, da sta zgodbo postavila v leto 1955, ker sta do te letnice prišla s preračunavanjem, kdaj so bili starši 17-letnika stari toliko, kot on sedaj. Hkrati to leto sovpada z vzponom mladostnikov kot pomembnega kulturnega elementa, rojstvom rock and rolla in širitvijo predmestja, kar je dalo zgodbi dodaten pečat.Klastornin, Hibbin (1990), strani 61–70. V zgodnjem scenariju sta si časovni stroj zamislila kot hladilnik, za katerega bi moral uporabnik uporabiti moč jedrske eksplozije na testnem območju Nevade, da bi se lahko vrnil domov. Zemeckis je bil zaskrbljen, da bi se zaradi tega filma otroci zapirali v hladilnike, zato se je odločil za bolj mobilen časovni stroj. Izbrala sta model DeLorean DMC-12. Ustvarjalca sta imela težave tudi z ustvarjanjem prepričljivega prijateljstva med Martyjem in Docom in razrešitvijo ojdipovega kompleksa Martyja v odnosu do njegove matere, kar sta rešila s stavkom: »Podobno je poljubljanju lastnega brata.« Biffa Tannena sta poimenovala po studijskemu sodelavcu Nedu Tanenu, ki se je do njiju obnašal nesramno med ustvarjanjem filma I Wanna Hold Your Hand. Gale je pozneje priznal, da je Biffov karakter delno temeljil tudi na Donaldu Trumpu.
Prvi osnutek za film je bil končan februarja 1981 in predstavljen studiu Columbia, ki je film dala na čakanje. »Menili so, da je to res lep, srčkan, topel film, vendar premalo seksualen,« je povedal Gale. »Predlagali so, da ga ponudimo Disneyju, vendar smo se odločili počakati, da bi videli, ali ga bo želel kateri izmed večjih studiev.« Vsi večji filmski studii so zavrnili scenarij za obdobje štirih let, v tem času pa je film dobil že dva nova popravljena osnutka. V zgodnjih osemdesetih letih so bile popularne najstniške komedije (kot sta Fast Times at Ridgemont High in Porky's), ki so bile namenjene odraslim, zato so scenarij zavrnili z obrazložitvijo, da je preveč lahkoten. Gale in Zemeckis sta nato scenarij končno prestavila studiu Disney, kjer pa sta bila zavrnjena, saj zgodba o materi, ki se zaljubi v svojega sina, po njihovem ni bila primerna za družinski film pod Disneyjevim imenom.
Gale in Zemeckis sta se nato skušala povezati s Stevenom Spielbergom, ki je režiral filma Used Cars in I Wanna Hold Your Hand, ki sta prinesla dober zaslužek. Spielbergu je bil scenarij všeč, vendar pa je bil med razvojem projekta začasno izključen, saj si scenarista nista želela pridobiti slovesa dveh ustvarjalcev, ki lahko dobita delo samo v primeru, da se združita s Spielbergom. Zemeckis se je zato odločil, da bo najprej dokončal projekt Lov za zelenim diamantom, ki ga je režiral. Film je bil zelo uspešen, zato mu je dal zagona za projekt Nazaj v prihodnost. Spielberg je soglašal, da je produkcijo prevzelo njegovo podjetje Amblin Entertainment, skupaj s Kathleen Kennedy in Frankom Marshallom pa je sodeloval kot izvršni producent.
Scenarij je ostal pri Columbii, dokler niso bili rešeni pravni problemi. Studio naj bi začel snemati komični remake filma Dvojno zavarovanje z naslovom Big Trouble. Columbiina pravna služba je ugotovila, da je scenarij novega filma preveč podoben izvirniku, zato so potrebovali dovoljenje lastnikov prvega filma, to pa so bili Universal Pictures. Za pridobitev dokumentov so poklicali Franka Pricea iz Universal Pictures, ki je pred tem kot izvršni direktor delal pri Columbii. Dogovorili so se, da Universal Pictures izdajo licenco za Double Indemnity v zameno za scenarij in pravice za Nazaj v prihodnost.
Izvršni direktor Sidney Sheinberg je predlagal nekaj popravkov scenarija, med drugim spremembo imena Martyjeve mame iz Meg v Lorraine (njegova žena je bila namreč igralka Lorraine Gary), Profesor Brown je postal Doc Brown, ki je namesto šimpanza kot hišnega ljubljenčka imel psa. Sheinberg je imel še nekaj predlogov, ki jih niso upoštevali. Želel je, da bi film nosil naslov Spaceman s Plutona, saj je bil prepričan, da noben uspešen film ni imel prihodnosti v naslovu. Predlagal je, da bi se Marty predstavil kot Darth Vader s planeta Pluton (namesto planeta Vulkan) in da bi bil oblečen v nezemljana. Zaskrbljen Zemeckis je prosil za pomoč Spielberga. Ta je na Sheinberga naslovil dopis, v katerem ga je prepričal, da menijo, da je njegov naslov šala, zato je umaknil te ideje. Originalna ideja je bila, da bi dogajanje potekalo na več krajih, vendar so ga zaradi varčevanja omejili na Hill Valley, kjer je veliko vlogo igrala mestna ura. Spielberg je v svojem filmu Indiana Jones in kraljestvo Kristalne lobanje iz leta 2008 uporabil nekatere elemente kraja iz tega filma.
Priprava