Kolombo (, ) je gospodarsko središče in največje mesto Šrilanke. Po podatkih Instituta Brookings ima metropolitansko območje Kolomba 5,6 milijona prebivalcev, samo mesto pa 752.993. To je finančno središče otoka in priljubljena turistična destinacija. Leži na zahodni obali otoka in meji na območje Veliki Kolombo, ki obsega Šri Džajavardenapura Kote, uradno prestolnico Šrilanke in naselje Dehiwala-Mount Lavinia. Kolombo pogosto imenujejo kar glavno mesto, saj je administrativni Šri Džajavardenapura Kote v predmestju Kolomba. Prav tako je mesto upravno središče Zahodne pokrajine in okrožja Kolombo. Kolombo je poslovno in živahno središče z mešanico sodobnega življenja in kolonialnih zgradb in ruševin. Bilo je glavno mesto Šrilanke do leta 1982.
Zaradi velikega pristanišča in strateškega položaja ob morskih trgovskih poteh vzhod-zahod je bilo znano že antičnim trgovcem pred 2000 leti. Leta 1815, ko je bila Šrilanka vključena v Britanski imperij, je mesto postalo prestolnica otoka, status pa je bil ohranjen do leta 1948 oziroma neodvisnosti. Leta 1978, ko se je večina upravnih funkcij preselilo v Šri Džajavardenapura Kote, je bil Kolombo imenovan kot gospodarsko središče Šrilanke.
Podobno kot mnoga mesta, območje Kolomba precej presega meje ene lokalne skupnosti, ki zajema tudi druge občine in mesta, kot so Šri Džajavardenapura Kote, Mount Lavinia, Kolonnawa, Kaduwela in Kotikawatte Mulleriyawa Pradeshiya Sabha. Mesto je sedež večine korporacijskih pisarn, restavracij in zabaviščnih centrov na Šrilanki.
Znane znamenitosti v mestu Kolombo so urbani park Galle Face Green, Park Viharamahadevi, jezero Beira, hipodrom, planetarij, Univerza, plaža Mount Lavinia, gledališče Nelum Pokuna in Narodni muzej.
Etimologija
Ime Colombo, ki so ga najprej uporabili Portugalci leta 1505, naj bi izhajalo iz klasičnega singalskega imena කොලොන් තොට Kolon thota, kar pomeni 'pristanišče na reki Kelani'.
Druga teorija pa je, da ime izhaja iz singalskega imena කොල-අඹ-තොට Kola-amba-thota, kar pomeni 'pristanišče z listnatim drevesom mango'.
Avtor najstarejše singalske slovnice, Sidatsangarava, napisane v 13. stoletju, je napisal o kategoriji besed, ki so izključno pripadale zgodnjim Singalcem. V seznamu naramba (videti) in kolamba (pristanišče) pripadajo domačim izvorom. kolamba je lahko tudi vir imena komercialne prestolnice Kolombo.
Zgodovina Ker ima Kolombo naravno pristanišče, je bilo že pred več kot 2000 leti znano Indijcem, Grkom, Perzijcem, Rimljanom, Arabcem in kitajskim trgovcem. Popotnik Ibn Batuta, ki je obiskal otok v 14. stoletju, ga je omenil kot Kalanpu. Arabci, katerih glavni interesi so bili trgovanje, so se začeli naseljevati v Kolombu okoli osmega stoletja, predvsem zato, ker je pristanišče pomagalo njihovemu poslovanju in nadzoru nad veliko trgovino med singalskimi kraljestvi in zunanjim svetom. Njihovi potomci zdaj sestavljajo lokalno prebivalstvo, Šrilanške Mavre.
Portugalsko obdobje Portugalski raziskovalci, ki jih je vodil Dom Lourenço de Almeida, so prvič prišli na Šrilanko leta 1505. Med svojim prvim obiskom so sklenili pogodbo s kraljem Kotteja, Parakramabahujem VIII. (1484-1508), ki jim je omogočila trgovanje z otoškim pridelkom cimeta iz obalnih območij otoka, vključno s Kolombom. Kot del pogodbe so Portugalci dobili polno pooblastilo nad obalo v zameno za obljubo, da bodo zaščitili obalo pred napadalci. Imeli so dovoljenje, da v Kolombu ustanovijo trgovsko postajo. V kratkem času so izgnali muslimanske prebivalce in leta 1517 začeli graditi utrdbo.
Portugalci so kmalu spoznali, da je nadzor nad Šrilanko potreben za zaščito njihovih obalnih obratov v Indiji in so začeli manipulirati z vladarjem kraljestva Kotte, da bi pridobili nadzor nad tem območjem. Po spretnem izkoriščanju rivalstev v kraljevi družini so prevzeli nadzor nad velikim delom kraljestva, singalski kralj Mayadunne pa je ustanovil novo kraljestvo v Sitawaki v domeni kraljestva Kotte. Kmalu je pridobil velik del kraljestva in prisilil Portugalce, da so se umaknili v Kolombo, ki so ga večkrat oblegali Mayadunne in kasnejši kralji Sitawake in jih prisilili, da so si prizadevali za okrepitev svoje glavne baze v Goi v Indiji. Po padcu kraljevine leta 1593 so Portugalci uspeli vzpostaviti popoln nadzor nad obalnim območjem, z glavnim mestom Kolombo. Ta del Kolomba je še vedno znan kot Fort (utrdba), kjer so tudi hiše predsedniške palače in večina hotelov s petimi zvezdicami. Območje, ki se nahaja neposredno izven Forta, je znano kot Pettah (singalsko පිට කොටුව - piṭa koṭuva - zunaj utrdbe) in je komercialno središče.
Nizozemsko obdobje
Leta 1638 so Nizozemci podpisali pogodbo s kraljem Rajasinhom II. iz Kandija, ki je zagotavljala pomoč kralju v njegovi vojni proti Portugalcem v zameno za monopol nad trgovskim blagom z otoka. Portugalci so se uprli Nizozemcem in Kandijcem, vendar so bili v svojih trdnjavah, v začetku leta 1639, postopoma poraženi. Nizozemci so 16. maja po epskem obleganju osvojili Kolombo, na koncu pa je iz utrdbe izšlo samo 93 preživelih Portugalcev. Čeprav so Nizozemci (npr. Rijcklof van Goens) prvotno obnovili zajeto območje in ga vrnili Singalcem, so jih kasneje zavrnili in prevzeli nadzor nad najbogatejšim otoškim zemljiščem, vključno z Kolombom, ki je nato do leta 1796 služil kot glavno mesto nizozemskih pomorskih provinc pod nadzorom nizozemske vzhodnoindijske družbe.
Britansko obdobje
Britanci so zajeli Kolombo leta 1796. Ostal je britanska vojaška postojanka, dokler jim ni bilo leta 1815 prepuščeno Kandijsko kraljestvo in so ga določili kot glavno mesto svoje novo ustanovljene kronske kolonije Britanski Cejlon. Za razliko od Portugalcev in Nizozemcev pred njimi, katerih primarna raba Kolomba je bila vojaška utrdba, so Britanci začeli graditi hiše in druge civilne strukture okoli utrdbe, kar je pomenilo razvoj do današnjega mesta Kolombo.
Najprej je bila uprava mesta »collector«, prvi je imel urad John Mcdowell iz službe v Madrasu. Nato je bil leta 1833 vladni agent Zahodne pokrajine zadolžen za upravljanje mesta. Stoletja kolonialne vladavine so pomenila upad domorodne uprave v Kolombu in leta 1865 so Britanci zasnovali občinski svet kot sredstvo za usposabljanje lokalnega prebivalstva v samoupravi. Zakonodajni svet Cejlona je leta 1865 v Kolombu ustanovil občinski svet, ki se je prvič sestal 16. januarja 1866. Takrat je bilo v regiji okoli 80.000 prebivalcev.
V času, ko so nadzirali Kolombo, so bili Britanci odgovorni za velik del načrtovanja sedanjega mesta. V nekaterih delih mesta so še danes vidne tramvajske tirnice in granitni tlaki, ki so bili postavljeni v tej dobi.
Po osamosvojitvi
Doba kolonializma se je mirno končala leta 1948, ko je Cejlon postal neodvisen od Britanije. Nove okoliščine so povzročile prebivalcem mesta in celotni državi velike spremembe. Nastala je celotna nova kultura. Spremembe zakonov in običajev, slogov oblačil, religij in lastnih imen so bili pomemben rezultat kolonialne dobe. Kulturnim spremembam je sledila krepitev gospodarstva otoka. Tudi danes je vpliv portugalskega, nizozemskega in britanskega prebivalstva jasno viden v arhitekturi, imenovanjih, oblačilih, hrani, jeziku in odnosih. Zgradbe v Kolombu iz vseh treh obdobij stojijo kot opomniki burne preteklosti. Mesto in njeni ljudje skupaj z lokalnimi običaji predstavljajo zanimivo kombinacijo evropskih običajev in življenjskih slogov.
Zgodovinsko gledano je Kolombo območje okrog Forta in Pettaha, ki je znan po tržnicah in trgovskih ulicah s številnimi izdelki, pa tudi po Khanovi stolpni uri, ki je lokalna znamenitost. Danes se nanaša na mestne meje občinskega sveta. Pogosteje se ime uporablja za območje, znano kot Veliki Kolombo (Greater Colombo), ki zajema več občinskih svetov, vključno Kotte, Dehiwela in Kolombo.
Čeprav je Kolombo v osemdesetih letih izgubil status glavnega mesta Šrilanke, je še vedno trgovski center otoka. Kljub uradno novi prestolnici Šrilanke, ki se je preselila v sosednji Šri Džajavardenapura Kote, večina držav še vedno vzdržuje svoje diplomatske misije v Kolombu.GoAbroad.com, Embassies located in Sri Lanka
Geografija
Geografija Kolomba je mešanica kopnega in vode. Mesto ima veliko kanalov in v središču mesta jezero Beira s površino 65 ha.The lake in the middle of Colombo , Lanka Library Jezero je eno od najbolj značilnih znamenitosti in so ga stoletja uporabljali kolonisti, ki so branili mesto. Še vedno je priljubljena atrakcija za tekmovanje regat<ref>35th boat race and 31st Regatta: Oarsmen of Royal and S. Thomas' clash on Beira waters, Daily News, October 10, 2003</ref> in gledaliških dogodkov na njegovih obalah. Severno in severovzhodno mejo mesta oblikuje reka Kelani, ki se steka v morje v delu mesta, znanem kot Modera (mōdara - සිංහලu – v singalščini), kar pomeni rečna delta.
Podnebje Kolombo ima tropsko monsunsko podnebje po Köppnovi podnebni klasifikaciji, saj leži blizu tropskega deževnega gozda. Podnebje v Kolombu je skozi vse leto precej zmerno. Od marca do aprila je povprečna temperatura približno 31 ° C. Edina večja sprememba vremena se dogaja v monsunskih sezonah od maja do avgusta in od oktobra do januarja. To je čas leta, ko je mogoče pričakovati močne dežne nalive. Kolombo ima majhen relativni dnevni temperaturni razpon, čeprav je to bolj izrazit v sušnih zimskih mesecih, ko so najnižje temperature povprečno 22 ° C. Padavin je povprečno okoli 2.500 milimetrov na leto.
Demografija
Kolombo je večetnično, večkulturno mesto. Prebivalstvo je mešanica številnih etničnih skupin, predvsem Singalcev, Šrilanških Tamilcev in Šrilanških Mavrov. Obstajajo tudi majhne skupnosti Kitajcev, portugalskih in nizozemskih Burgerjev, Malajcev in Indijcev, številni so tudi evropski priseljenci. Kolombo je mesto, kjer znotraj meja mesta živi 642.163 ljudi., Additional source Leta 1866 je mesto imelo približno 80.000 prebivalcev.Port of Colombo . World Port Source. Retrieved on 2011-10-17.
Vlada in politika
Lokalna vlada Kolombo je statutarno mesto z županovim svetom kot vlado. Kolegij župana in člani sveta se volijo na volitvah lokalnih oblasti, ki potekajo enkrat na pet let.
Mestna uprava zagotavlja storitve upravljanja kanalizacije, cest in ravnanja z odpadki, v primeru vode, elektrike in telefona se svet povezuje s pristojnimi ponudniki storitev.
Glavno mesto Kolombo je bil glavno mesto obalnih območij pod portugalskim, nizozemskim in britanskim kraljem od 1700 do 1815, ko so Britanci po Kandijskem sporazumu prevzeli nadzor nad celotnim otokom. Od takrat do 1980-ih je bil glavna prestolnica otoka. V 1980-ih so bili načrtovani premiki administrativnega središča v Šri Džajavardenapura Kote in tja premestili večino vladnih institucij, da bi se izognili komercialnim dejavnostim. Najprej je bil v nov kompleks v Kotteju preseljen parlament, preselili pa so se tudi številna ministrstva in službe. Vendar pa selitev ni bila nikoli končana. Danes mnoge vladne institucije še vedno ostajajo v Kolombu. Med njimi so predsedniški dom, predsedniški sekretariat, dom predsednika vlade (imenovan Temple Trees), urad predsednika vlade, vrhovno sodišče Šrilanke, centralna banka Šrilanke, pomembna vladna ministrstva in službe; finance (zakladnica), obrambna, javna uprava in notranje zadeve, zunanje zadeve, pravosodje in vojaško poveljstvo, mornariško poveljstvo (SLNS Parakrama), sedež letalskih sil (SLAF Kolombo) in sedež policije na nacionalni in četrtni ravni.
Gospodarstvo
Velika večina družb s sedežem na Šrilanki ima sedež v mestu Kolombo. Nekatere industrije so kemična, tekstilna, industrija stekla, cementa, usnja, pohištva in nakita. V središču mesta je Svetovni trgovinski center. Kompleks Twin Tower s 40 nadstropji je središče pomembnih komercialnih ustanoviteljev v okrožju Fort, mestnem živčnem središču.