thumb|right|300px|Egipt na višku svoje moči (15. stoletje pr. n. št.)

Osemnajsta egipčanska dinastija je bila prva dinastija staroegipčanskega Novega kraljestva, ki je vladal od 1549/1550 pr. n. št. do 1292 pr. n. št. V njej je bilo nekaj najslavnejših egipčanskih faraonov, vključno s Tutankamonom, čigar grobnico so odkrili leta 1922. Dinastija je znana tudi kot Tutmozidska dinastija, ker so v njej vladali kar štirje Tutmozi.

Med najslavnejše faraone iz Osemnajste dinastije spadata Hačepsut (vladala okoli 1479–1458 pr. n. št.), vladarica z najdaljšim vladarskim stažem, in heretski faraon Ehnaton (vladal okoli 1353–1336 pr. n. št.), ki je vladal skupaj s kraljico Nefretete.

Osemnajsta dinastija je izjemna tudi zato, ker sta v njej samostojno vladali kar dve ženski: Hačepsut, ki jo štejejo za eno od najbolj inovativnih egipčanskih vladarjev, in Neferneferuaton, bolj znana kot Nefretete.Daniel Molinari (16. september 2014): Egypts Lost Queens. Pridobljeno 14. novembra 2017.

Osemnajsta dinastija je bila prva od treh dinastij egipčanskega Novega kraljestva, v katerem je Egipt dosegel svoj vrhunec.

Zgodnje obdobje thumb|250px|left|Kamnit odlomek s podobo neznanega vladarja iz Osemnajste dinastije, najden v Tebah, zdaj v Petriejevem muzeju egipčanske arheologije, London

Osemnajsto dinastijo je ustanovil Ahmoz I., brat ali sin faraona Kamosa, zadnjega vladarja iz sedemnajste dinastije, ki je izgnal Hikse. Začetek Ahmozove vladavine se šteje za prehod iz drugega vmesnega obdobja v Novo kraljestvo. Ahmoza I. je nasledil sin Amenhotep I., katerega vladavina je bila relativno mirna.Aidan Dodson, Dyan Hilton, str. 122.

thumb|200px|Glava kraljice iz zgodnje Osemnajste dinastije, Brooklynski muzej

Zgleda, da Amenhotep I. ni imel moških potomcev, zato ga je nasledil Tutmoz I., ki se je verjetno priženil v kraljevo družino. Med njegovo vladavino je ozemlje Egipta doseglo največji obseg. Na severu je segalo do Karkemiša na Evfratu, na jugu pa do Kurgusa nad četrtim Nilovim kataraktom. Tutmoza I. sta nasledila hčerka Hačepsut in Tutmoz II. Hačepsut je po moževi smrti več kot dvajset let vladala v imenu svojega mladoletnega pastorka, kasnejšega faraona Tutmoza III.

Tudi Tutmoz III., ki je postal znan kot največji vojaški faraon vseh časov, je vladal dolgo časa. Na stara leta je skupaj z njim vladal sin Amenhotep II., ki ga je nasledil Tutmoz IV., njega pa sin Amenhotep III. Med njegovo vladavino je dinastija dosegla svoj višek. Amenhotep III. se je lotil obširnih gradenj, s katerimi se lahko primerjajo samo gradnje Ramzesa II. iz Devetnajste dinastije.Aidan Dodson, Dyan Hilton, str. 130.

Amarnsko obdobje Amenhotep III. je morda dvanajst let delil prestol s svojim sinom Amenhotepom IV., ki se je kasneje preimenoval v Ehnatona. Njuno domnevno sovladanje je še vedno predmet razprav. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je bilo daljše, drugi, da je bilo krajše, tretji pa, da ga sploh ni bilo.

Amenhotep IV. se je v Ehnatona preimenoval v petem letu svojega vladanja in tedaj preselil egipčansko prestolnico v Amarno. Med njegovo vladavino je sončni disk Aton najprej postal najpomembnejše božanstvo in nazadnje edini bog.Aidan Dodson, Dyan Hilton, str. 142. Ali je to pomenilo resnični monoteizem, je še vedno predmet razprav znotraj akademske skupnosti. Nekateri navajajo, da je Ehnaton ustvaril monoteizem, medtem ko drugi trdijo, da obstoječi kult sonca zamenjal z drugim in ni nikoli povsem opustil drugih tradicionalnih egipčanskih božanstev.

Kasneje so Egipčani na tako imenovano amarnsko obdobje gledali kot na neposrečeno zmoto. Dogodki po Ehnatonovi smrti niso jasni. Iz tega obdobja je znanih nekaj posameznikov, na primer Smenhkare in Neferneferuaton, njihova relativna umestitev in zgodovinska vloga pa so še vedno predmet razprav. Leta 1332 pr. n. št. je na prestol prišel Tutankamon, ki je že mlad umrl.Aidan Dodson, Dyan Hilton, str. 143.

Aj in Horemheb thumb|200px|Kip Aja (okoli 1336–1327 pr. n. št.), Brooklynski muzej thumb|left|250px|Fragment s kartušama z Ajevim prestolnim (levo) in rojstnim imenom in pridevkom »božji oče Aj, božanski vladar Teb«, Petriejev muzej egipčanske arheologije

Zadnja dva člana Osemnajste dinastije, Aj in Horemheb, sta bila pred ustoličenjem visoka funkcionarja na kraljevem dvoru. Da bi prišel na oblast se je Aj morda poročil s Tutankamonovo vdovo, ki je kmalu zatem umrla. Aj je vladal zelo malo časa. Nasledil ga je Tutankamonov general Horemheb. Ker Tutankamon ni imel otrok, je morda prav njega izbral za svojega mogočega naslednika. Horemheb je na prestol prišel morda z državnim udarom. Umrl je brez otrok. Za svojega naslednika je izbral Ramzesa I., ki je prestol zasedel leta 1292 pr. n. št. kot prvi faraon Devetnajste dinastije.

Datiranje Datiranje z ogljikom 14 je pokazalo, da je Osemnajsta dinastija začela vladati nekaj let pred dogovorjenim letm 1550 pr. n. št. Meritve kažejo na obdobje 1570–1544 pr. n. št. s povprečjem leta 1557 pr. n. št.Christopher Bronk Ramsey in drugi: Radiocarbon-Based Chronology for Dynastic Egypt, Science 328 (5985, 18. junij 2010): 1554–1557.

Časovnica Osemnajste dinastije

Faraoni Osemnajste dinastije so vladali približno 250 let od okoli 1550 do 1298 pr. n. št. Datumi in imena so povzeti po Dodsonu in Hiltonu.Aidan Dodson, Dyan Hilton: The Complete Royal Families of Ancient Egypt. The American University in Cairo Press, London 2004. Veliko faranov je bilo pokopanih v Dolini kraljevNjihove grobnice imajo KV. V Novem kraljestvu je bilo več diplomatskih porok. Hčerke tujih vladarjev so omenjene samo v klinopisnih besedilih in v nobenih drugih virih. Poroke so bile najverjetneje sklenjene za utrjevanje zavezništev med državami. Grajetzki: Ancient Egyptian Queens: A Hieroglyphic Dictionary, Golden House Publications, London, 2005, ISBN 978-0954721893.

Slika Faraon Prestolno ime (prenomen) Vladanje Pokop Soprog/a Komentar Ahmoz I. Nebpehtire 1549–1524 pr. n. št. Ahmoz-Nefertari Ahmoz-Henuttamehu Ahmoz-Sitkamoz Amenhotep I. Džeserkare 1524–1503 pr. n. št. KV39 ali grob ANB Ahmoz-Meritamon Tutmoz I. Aakheperkare 1503–1493 pr. n. št. KV20, KV38 Ahmoz Mutnofret Tutmoz II. Aakheperenre 1493–1479 pr. n. št. KV42 ? Hačepsut Iset Hačepsut Maatkare 1479–1458 pr. n. št. KV20 Tutmoz II. Tutmoz III. Menkheper(en)re 1479–1425 pr. n. št. KV34 Satiah Meritre-Hačepsut Nebtu Menhet, Menvi in Merti Amenhotep II. Aakheperure 1425–1398 pr. n. št. KV35 Tiaa Tutmoz IV. Menkheperure 1398–1388 pr. n. št. KV43 Nefertari Iaret Mutemvija hčerka Artatame I. Mitanskega Amenhotep III. Nebmaatre 1388–1350 pr. n. št. KV22 Tije Giluhipa Mitanska Taduhipa Mitanska Sitamun Iset Babilonska hčerka Kadaš-Enlila Babilonskega hčerka Tarhundaraduja Arzavskega hčerka vladarja Ammija Amenhotep IV./Ehnaton Neferkepherure-Waenre 1351–1334 pr. n. št. Ehnatonova grobnica Nefretete Kija Taduhipa Mitanska hčerka Šatije Enišaškega Meritaten ? Meketaten ? Ankhesenamunhčerka Burna-Buriaša II. Babilonskega Smenhkare Ankheperure 1335–1334 pr. n. št. Meritaton Neferneferuaton Ankheperure 1334–1332 pr. n. št. Ehnaton ? Smenkare ? običajno identificirana kot kraljica Nefertete Tutankamon Nebheperure 1332–1323 pr. n. št. KV62 Ankesenamon Aj Keperkeperure 1323–1319 pr. n. št. KV23 Ankesenamon Tej Horemheb Džeserkeperure-Setepenre 1319–1292 pr. n. št. KV57 Mutnedžmet Amenija

Časovnica

Sklici

Kategorija:Osemnajsta egipčanska dinastija