Malavijsko jezero (znano tudi kot jezero Njasa v Tanzaniji in jezero Niassa v Mozambiku ) je eno od afriških velikih jezer, ki leži na meji med Malavijem, Mozambikom in Tanzanijo v Vzhodni Afriki, kjer se stikata vzhodni in zahodni krak Velikega tektonskega jarka. S površino približno 30.000 km² je tretje največje afriško jezero, četrto največje sladkovodno jezero na svetu po prostornini, deveto največje jezero na svetu po površini in tretje največje ter drugo najgloblje jezero v Afriki. Njegov glavni dotok je reka Ruhuhu, ki priteče iz Tanzanije in zaradi spremenljivega pretoka na desetletni ravni povzroča nihanje vodostaja za do 7 metrov. Iztok, reka Shire, je pritok Zambezija.

Jezero Malavi je dom več vrstam rib kot katerokoli drugo jezero na svetu, vključno z vsaj 700 vrstami ostrižnikov.Turner, Seehausen, Knight, Allender, and Robinson (2001). "How many species of cichlid fishes are there in African lakes?" Molecular Ecology 10: 793–806. Mozambiški del jezera je vlada Mozambika 10. junija 2011 uradno razglasila za rezervat,WWF (10 June 2011). "Mozambique's Lake Niassa declared reserve and Ramsar site" Retrieved 17 July 2014. medtem ko je v Malaviju del jezera vključen v narodni park jezera Malavi.

Jezero Malavi je meromiktično jezero, kar pomeni, da se njegove vodne plasti ne mešajo. Stalna stratifikacija vode Malavijskega jezera in ​​oksično-anoksična meja se vzdržujeta z zmerno majhnimi kemičnimi in toplotnimi gradienti.Pilskaln, C. H. (2004). "Seasonal and Interannual Particle Export in an African Rift Valley Lake: A 5-Yr Record from Lake Malawi, Southern East Africa". Limnology and Oceanography, 49(4), 964–977. .

Geografija Malavijsko jezero je dolgo med 560 kilometri in 580 kilometri, na najširši točki pa približno 75 kilometrov. Skupna površina jezera je približno 29.600 kvadratnih kilometrov. Na najgloblji točki je jezero globoko 706 m, in je v večji kotanji v severno-osrednjem delu. Druga manjša kotanja na skrajnem severu doseže globino 528 m. Južna polovica jezera je plitvejša; manj kot 400 m v južno-osrednjem delu in manj kot 200 m na skrajnem jugu.

Jezero ima obale na zahodnem Mozambiku, vzhodnem Malaviju in južni Tanzaniji. Največja reka, ki se izliva vanj, je reka Ruhuhu, na južnem koncu pa je izliv reke Shire, pritoka, ki se izliva v reko Zambezi v Mozambiku. Izhlapevanje predstavlja več kot 80 % izgube vode iz jezera, kar je precej več kot pri iztekajoči reki Shire.Park, L.E.; and A.S. Cohen (2011). Paleoecological response of ostracods to early Late Pleistocene lake-level changes in Lake Malawi, East Africa. Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology 303: 71–80. Iztekanje iz jezera Malavi v reko Shire je ključnega pomena za gospodarstvo, saj vodni viri podpirajo hidroenergijo, namakanje in biotsko raznovrstnost v spodnjem toku.Bhave, A., Vincent, K. and Mkwambisi, D. (2019) Projecting future water availability in Lake Malawi and the Shire River basin, Future Climate for Africa Brief, Cape Town: CDKN. https://futureclimateafrica.org/resource/brief-projecting-future-water-availability-inlake-malawi-and-the-shire-river-basin/

Zaradi nedavnega upada gladine jezera in splošnega trenda sušenja so se pojavili pomisleki glede prihodnjih vplivov Malavijskjega jezera na podnebne spremembe. Podnebje v jezerski regiji se že spreminja, saj se napovedujejo povišanja temperatur po vsej državi.

Jezero je približno 350 kilometrov jugovzhodno od Tanganjiškega jezera, še enega od velikih jezer Velikega tektonskega jarka.

Narodni park jezera Malavi je na južnem koncu jezera.

Geološka zgodovina

Malavi je eno glavnih jezer riftne doline in starodavno jezero. Jezero leži v dolini, ki je nastala z odprtjem Vzhodnoafriškega jarka, kjer se afriška tektonska plošča deli na dva dela. To se imenuje divergentna meja tektonike plošč. Starost jezera je običajno ocenjena na 1–2 milijona let,Givnish, T.J.; and K.J. Sytsma, editors (1997). Molecular Evolution and Adaptive Radiation, p. 598. . vendar novejši dokazi kažejo na precej starejše jezero z bazenom, ki se je začel oblikovati pred približno 8,6 milijona let, globokomorsko stanje pa se je prvič pojavilo pred 4,5 milijoni let.Delvaux, D. (1995). Age of Lake Malawi (Nyasa) and water level fluctuations. Mus. roy. Afr. centr., Tervuren (Belg.), Dept. Geol. Min., Rapp. ann. 1993 & 1994: 99–108.Sturmbauer; Baric; Salzburger; Rüber; and Verheyen (2001). Lake Level Fluctuations Synchronize Genetic Divergences of Cichlid Fishes in African Lakes. Mol Biol Evol 18(2): 144–154.

Gladina vode se je sčasoma močno spreminjala, od skoraj 600 m pod trenutno gladinoCohen; Stone; Beuning; Park; Reinthal; Dettman; Scholz; Johnson; King; Talbot; Brown; and Ivory (2007). Ecological consequences of early Late Pleistocene megadroughts in tropical Africas. Proc Natl Acad Sci USA 104(42): 16422-16427. do 10–20 m nad njo. V določenih obdobjih se je jezero skoraj popolnoma izsušilo, tako da sta ostali le eno ali dve relativno majhni, zelo alkalni in slani jezeri v trenutnem najglobljem delu Malavijskega jezera. Kemija vode, ki je podobna današnjim razmeram, se je pojavila šele pred približno 60.000 leti. Ocenjuje se, da so se večja obdobja nizke vode zgodila pred približno 1,6 do 1,0–0,57 milijona let (kjer se je jezero morda popolnoma izsušilo), pred 420.000 do 250.000–110.000 leti, pred približno 25.000 leti in pred 18.000–10.700 leti. Med vrhuncem obdobja nizke vode med letoma 1390 in 1860 n. št. je bilo jezero morda 120–150 m pod trenutno gladino vode.

Značilnosti vode Voda v jezeru je alkalna (pH 7,7–8,6) in topla, s tipično površinsko temperaturo med 24 in 29 °C, medtem ko so globlji deli običajno okoli 22 °C.Stauffer, J.R.; and H. Madsen (2012). Schistosomiasis in Lake Malawi and the Potential Use of Indigenous Fish for Biological Control. Pp. 119–140 in: Rokni, M.B., editor. Schistosomiasis. . Termoklina je na globini 40–100 m. Meja kisika je na globini približno 250 m, kar ribe in druge aerobne organizme učinkovito omejuje na zgornji del.Lowe-McConnell, R.H. (2003). Recent research in the African Great Lakes: Fisheries, biodiversity and cichlid evolution. Freshwater Forum 20(1): 4–64. Voda je za jezero zelo bistra, vidljivost pa je lahko do 20 m, vendar je nekaj manj kot polovica te številke pogostejša in je v blatnih zalivih pod 3 m.Konings, Ad (1990). Ad Konings' Book of Cichlids and all the other Fishes of Lake Malawi. . Vendar pa je v deževnem obdobju od januarja do marca voda bolj kalna zaradi blatnih rečnih dotokov.

Evropska kolonizacija Portugalski trgovec Candido José da Costa Cardoso je bil prvi Evropejec, ki je jezero obiskal leta 1846. David Livingstone je jezero dosegel leta 1859 in ga poimenoval Jezero Njasa. Imenoval ga je tudi z dvema vzdevkoma: Jezero zvezd in Jezero neviht. Vzdevek Jezero zvezd je dobil, ko je Livingstone opazil luči ribičev v čolnih, ki so od daleč spominjale na zvezde na nebu. Kasneje, ko je doživel nepredvidljive in izjemno silovite nevihte, ki divjajo po tem območju, ga je poimenoval tudi Jezero neviht.

16. avgusta 1914 je bilo Malavijsko jezero prizorišče kratke pomorske bitke med prvo svetovno vojno. Britanska topovnjača SS Gwendolen, ki ji je poveljeval kapitan Rhoades, je od visokega poveljstva Britanskega imperija prejela ukaz, naj »potopi, zažge ali uniči« edino topovnjačo Nemškega imperija na jezeru, Hermann von Wissmann, ki ji je poveljeval kapitan Berndt. Rhoadesova posadka je našla Hermanna von Wissmanna v zalivu blizu Sphinxhavna v nemških vzhodnoafriških teritorialnih vodah. Gwendolen je onesposobila nemško ladjo z enim samim topovskim strelom z razdalje približno 1800 metrov. Ta kratki spopad je angleški The Times pozdravil kot prvo pomorsko zmago Britanskega imperija v prvi svetovni vojni.

Meje

Spor med Tanzanijo in Malavijem Razdelitev površine jezera med Malavijem in Tanzanijo je predmet spora. Tanzanija trdi, da mednarodna meja poteka po sredini jezera. Po drugi strani pa Malavi zahteva celotno površino tega jezera, ki ni v Mozambiku, vključno z vodami, ki so ob obali Tanzanije. Malavi trenutno upravlja te vode. Obe strani se sklicujeta na Heligolandsko pogodbo iz leta 1890 med Združenim kraljestvom in Nemčijo glede meje. Do spora v tem sporu je prišlo, ko je britanska kolonialna vlada, takoj po zavzetju Tanganjike od Nemčije, vse vode jezera postavila pod eno samo jurisdikcijo in sicer nad ozemljem Njasalanda, brez ločene uprave za tanganjiški del površine. Kasneje v kolonialnih časih sta bili ustanovljeni dve jurisdikciji.

Spor je dosegel vrhunec leta 1967, ko je Tanzanija uradno protestirala proti Malaviju; vendar ni bilo nič rešeno. Občasno je prišlo do izbruhov konfliktov v 1990-ih in v 21. stoletju. Leta 2012 je malavijska pobuda za raziskovanje nafte to vprašanje postavila v ospredje, Tanzanija pa je zahtevala, da se raziskovanje ustavi, dokler se spor ne reši.

Meja med Malavijem in Mozambikom Leta 1954 sta Britanci in Portugalci podpisali sporazum, s katerim sta sredino jezera določili za svojo mejo, z izjemo otoka Chizumulu in otoka Likoma, ki so ju obdržali Britanci in sta zdaj del Malavija.

Promet

Ladja Chauncy Maples je začela pluti na jezeru leta 1901 kot SS Chauncy Maples: plavajoča klinika in cerkev za univerzitetno misijo v Srednji Afriki. Kasneje je služila kot trajekt in jo trenutno prenavljajo v mobilno kliniko v zalivu Monkey Bay. Prenova naj bi bila končana v prvi polovici leta 2014, vendar je bila ustavljena leta 2017. MV Mpasa je začel obratovati leta 1935. Trajekt MV Ilala je začel obratovati leta 1951. V zadnjih letih je bil pogosto izven obratovanja, ko pa je obratoval, je vozil med Monkey Bayom na južnem koncu jezera in Karongo na severnem koncu ter občasno do regije Iringa v Tanzaniji. Trajekt MV Mtendere je začel obratovati leta 1980. Do leta 1982 je vsako leto prevažal 100.000 potnikov, vendar je bil od leta 2014 izven obratovanja. Običajno služi južnemu delu jezera, če pa je bila Ilala izven obratovanja, je obratovala na poti do Karonge. Tanzanijski trajekt MV Songea je bil zgrajen leta 1988. Njegov upravljavec je bil Tanzanijska železniška korporacija Marine Division do leta 1997, ko je postal Marine Services Company Limited. Songea tedensko pluje med Liulijem in zalivom Nkhata prek zaliva Itungi in zaliv Mbamba. Najhujša nesreča na jezeru je bila potopitev ladje MV Vipya leta 1946, v kateri je umrlo 145 ljudi.

Živalstvo

Divje živali, ki jih najdemo v Malavijskem jezeru in okolici, so nilski krokodil, veliki povodni konj, opice in znatna populacija afriških jezercev, ki se hranijo z ribami iz jezera.

Ribe Ribolov