Krajevna skupnost Velike Poljane se nahaja v Občini Ribnica v jugovzhodni statistični regiji in se razteza iz severovzhoda proti jugozahodu. Leži ob obeh bregovih potoka Zastava (Potočnica). Na vzhodu majhen del sega na Slemena, na zahodu pa meji na greben Male gore. Južno mejo predstavlja Ribniško polje, severno pa Velikolaščansko podolje.
Administrativna členitev sličica|Karta Krajevne skupnosti Velike Poljane|362x362_pik|levo
Sedež KS Velike Poljane je isto imenovano naselje Velike Poljane. Na površini 15,9 km2 je razdeljena na 11 naselij, ki skupaj štejejo 283 prebivalcev.
KS Velike Poljane sestavljajo naselja: Bukovec pri Poljanah, Dolenje Podpoljane, Dule, Finkovo, Gorenje Podpoljane, Ortnek, Praproče - del, Škrajnek, Velike Poljane, Vrh pri Poljanah in Žukovo.
Geografija
Območje KS Velike Poljane se v okviru geografskih delitev Slovenije nahaja znotraj naravno geografske regije Dinarskega krasa celinske Slovenije in vsebuje oba njena tipa pokrajine (podolje in planota). V nadaljnji delitvi se območje razteza na Velikolaščansko pokrajino in Ribniško-Kočevsko pogorje. Krajvena skupnost leži na začetku Ribniške doline iz ljubljanske smeri, ter predstavlja edino poseljeno in obdelano območje Male gore. Relief pogorja je vrtačast in z manjšo strmostjo, kjer je dovolj plasti zemlje, ki je primerna za obdelavo ali za pašništvo. Slemena se raztezajo vzhodno od Ortneškega preloma do Bloške planote, z značilno slemensko pozidavo. Relief podolja je zelo razgiban ter primeren za sadjarstvo in pašništvo.
Geološke značilnosti V krajevni skupnosti se stika veliko različnih kamnin. Na vzhodu prevladujejo kremenov peščenjak, peščenjak z vložki apnenca, peščenjak, kremenov konglomerat in glinasti skrilavec. Te kamnine prekriva kislo rjava prst na nekarbonatnih kamninah in flišu. Obstajajo tudi manjša območja dolomita s plastmi sljudnatega skrilavca (skrilavec in peščenjak z oolitnim apnencem) s prekrito rjavo prstjo na karbonatnih kamninah, laporju in flišu. Značilno je, da ima predel veliko izvirov, podtalnic, manjših potokov in seveda zbiralni potok Zastava. Zgoraj naštete kamnine so pogosto vodonosne in omogočajo površinske vode.
Na zahodu prevladuje siv, gost in ooliten apnenec z vložki dolomita, pasast ter zrnat dolomit. Predel vsebuje tudi manjše pasove sivo gostega apnenec z litiotidami in različne kamnine vzhodno od Velikih Poljan vidne na Osnovni geološki karti. Vse te kamnine prekrivajo pokarbonatne prsti in rendzine, kar je značilno za celotno južno Slovenijo. Apnenec ne omogoča površinskih voda. Tam, kjer se nahaja, se po navadi razvijejo kraški pojavi. Zato na Poljanski planoti najdemo veliko vrtač, uvale, kraške jame in manjša brezna. Največja jama je Finkova Podstenska jama z dolžino 2 kilometrov.
Oba predela loči dolga tanka plast dolomita s plastmi sljudnatega skrilavca. Na jugu, kjer se Zastava zliva skupaj z Laščico in Bečom, da postane potok Tržiščica, se nahajajo aluvialni nanosi rek in potokov, ki so nastali v obdobju kvartarja. Vzhodne kamnine spadajo v geološko dobo spodnji trias in perm, zahodne pa v celotno obdobje jure in zgornji trias.
Plazovi v krajevni skupnosti so možni na vzhodu, kjer je sestava tal krhkega in sipkega značaja (glinasti skrilavec, glina). Območje spada v sedmo stopnjo MCS pričakovane potresne stopnje. Ta dva dejavnika je še posebej treba upoštevati pri gradnji objektov, saj so tla krhka in sipa, zato potresne sunke prenašajo močneje, zaradi česar lahko pride do lomov in zdrsov materiala. Zahodno območje, zaradi apnenca in dolomita, prenaša manj močne tresljaje, zato, po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje, spada to območje v zelo nizko tveganje nastankov plazov zaradi potresov. Vzhodno območje spada v nizko tveganje nastankov plazov povzročenih od plazov. Zadnji najmočnejši potres v okolici se je dogodil leta 1990 na dan 11.7. v bližini Velikih Lašč z magnitudo 4,3 in 6 stopnje intenzitete. Naslednji dejavnik je erozija tal, ki je mogoča na vzhodu, zaradi neprepustnih tal pri velikih nalivih je površje zelo izpostavljeno. V naravi se najdejo v strmih nezaraščenih predelih pokrajine, kjer se po navadi še pase živina, kar dodatno pospešuje erozijo. Vendar v večini so vsa strma pobočja poraščena z gozdom, kar omogoča učinkovito zašito pred plazovi.
Podnebje
V KS Velike Poljane prevladuje zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije. Značilno za ta tip podnebja je celinski padavinski režim s povprečno količino padavin od 1000 do 1300 mm, vendar padavinska karta povprečne višine padavin med letom 1961 in 1990 kaže, da je bila na tem območju povprečna letna višina padavin od 1400 do 1500 mm. Na podlagi tega se da sklepati, da je pod vplivi zmerno celinskega podnebja zahodne in južne Slovenije, ki ima povprečno količino padavin od 1300 do 2800 mm, kar je submediteranski padavinski režim. Največja količina padavin pade v mesecu oktobru in novembru. Značilno za to območje so dolga zimska obdobja z veliko obilnega snega, saj se lahko v dolini oz. zaselku Luknja po gozdovih še maja zadržuje sneg. Povprečna skupna višina novozapadlega snega v sezoni od leta 1971/72 do 2000/01 je bila od 200 do 280 cm. Za zimski čas so tudi značilni močni snežni zameti po dolinah KS Velike Poljane, saj ozke doline omogočajo močan veter in okoliško pogorje zadržuje hladen zrak in padavine. Prihaja tudi do temperaturnih obratov, ki so močno izraziti pri jasnih in mirnih nočeh, ne glede na letni čas. V poletju se doline zaradi okoliških gozdov in potokov ponoči hitreje ohladijo in podnevi, zaradi večinoma osojne lege, ne segrejejo preveč. Poljanska planota in Slemena se temperaturno lahko razlikujeta od dolin tudi za več stopinj, saj se močno segrejeta zaradi tamkajšnje prisojne lege in večinoma travnatih površin. Toplotni pas se prične okoli 40 do 70 metrov nad dolino, odvisno od same lege pobočja in poraščenosti, in sega od 200 do 300 metrov višje. Zmrzal in slana bolj močno vplivata na toplejši pas, saj so temperature čez dan pomladi višje in drevje prične hitreje brsteti in cveteti. Proti jutru pa lahko nastopi slana in požge brste in cvetje. V dolini se zadržuje bolj hladen zrak in povzroči kasnejše brstenje dreves in s tem manjšo verjetnost pozebe. Ena od slabih lastnosti je kasnejše zorenje plodov. Povprečna januarska temperatura v dolinah je od -4 do -2 °C in po okoliških planotah in slemenih od -2 do 0 °C. Povprečna junijska temperature se giblje od 16 do 18 °C. Celoletna povprečna temperatura pa od 6 do 8 °C.
Prst in rastje
Značilno za vzhodni del krajevne skupnosti je, da vsebuje dolomitna in apnenčasta pobočja. Če je pobočje bolj strmo, ga prekrivajo raznovrstni tipi renzdin. Renzdine so skeletne in plitke prsti, največ do cca 35 cm globoko. Prst je bolj bazična, razen v območju visokogorja, kjer je lahko zelo kisla. Bolj položna pobočja pa vsebujejo rjave pokarbonatne prsti, ki so debelejše, bolj rodovitne in rjave barve z rdečimi, oranžnimi ali rumenimi odtenki. Vzrok za odtenke teh je železov oksid. Za te prsti je značilen razgiban, skalovit in kraški relief. Kjer je prst bolj plitva in kisla, se nahaja na slabše topni dolomitni podlagi. Vendar, ker se na dolomitnih pobočjih nahaja največ obdelovalnih površin, lahko domnevamo, da območje vsebuje največ dobro topnega dolomita.
Preden prispemo na Poljansko planoto iz Ortneške smeri, se je potrebno prebiti čez pas v pričetku jelovega gozda, ki nato preide v mešani gozd jalovice, hoje in različnih listnatih dreves(hrast, bukev…). Na jugovzhodu te planote se nahaja večinoma mešani gozd porasel z jelovino in bukovino, ki predstavlja največjo površino gozda v KS Velike Poljane. Proti severovzhodu se v začetku nahajajo posamični in razdrobljeni manjši gozdovi borovcev in brez, ki se na koncu zaključijo v gozd podgorske bukovine, ki prevladuje na severu.
Na zahodnem delu krajevne skupnosti v večini prevladujejo pobočja raznih oblik peščenjaka, kremenovega konglomerat in glinastega skrilavca, ki so pokrita s kislo, rjavo prst, drugače imenovano tudi distrična rjava prst. Ta prst se v večini nahaja na vzpetem in razgibanem terenu. Redko vsebuje bazičnost, v večini ima kisel oziroma zelo kisel značaj prsti. Prst je velikokrat v prahasti in trhli obliki in ima vonj po glivah. Kamnito plast pokriva enakomerno in je svetlo rjave barve, ki lahko rahlo potegne na rumeno. Sama prst je zelo osiromašena in za obdelovanje potrebuje večje časovno obdobje kultiviranja. Ob naselju Praproče se najdejo manjše njive, ki so bile uspešno kultivirane.
Gozdovi na tem območju so v večini poraščeni s kisloljubnimi gozdovi hoje, okroglo listnato lakoto in borovnicami. Severno od doline Luknje se najde manjši gozd borovcev z borovnicami. Ob gozdnih robovih je večinoma poraščeno z orlovim praprotom, najbolj izrazito je v spodnjem in zgornjem delu gozda med Prapročami. Na zahodnem delu ponekod ob gozdnih robovih uspeva pravi kostanj, kar je značilno za distrično rjavo prst.
Še zadnja manj pogosta prst je navadna rjava prst oziroma evtirična rjava prst, ki se nahaja na dolomitu s plastmi sljudnatega skrilavca. Prst je rahlo bazična do nevtralna in se nahaja na ravnem in blago valovitem reliefu. Je zelo primerna za kmetovanje. Po območju, kjer je poraščena z gozdom, so večinoma iglasta drevesa.
Kulturno krajinski tip
KS Velike Poljane leži v osrednjem delu Kraške krajine notranje Slovenije in se razprostira od Slemen do Poljanske planote. Značilnost krajine je velika naravna ohranjenost, predvsem gozdov, visoke vegetacije ob potokih in mokriščih, raznolikega reliefa in manjših reliefnih pojavov, ki so kraškega izvora. Prevladujoč tip gozdov so jelovo-bukovi gozdovi, ki krajini poudarjajo homogenost predvsem v veliki meri na odmaknjenih delih in obrobju.
Kraški značaj krajini podarja reliefno homogenost in v velikem obilju hidrološke spreminjavosti. Homogenost reliefa dajejo kraški pojavi kot so vrtače, površinska skladovitost, udornice, slepe doline, kraška polja, suhe doline in kraške jame. K hidrološki spremenljivosti pa prispevajo občasni oziroma nestalni površinski tokovi, ponikajoče kraške reke in potoki, presihajoča jezera in občasne poplave. Značaj prostora oblikuje tudi naravna, pretežno dinarska smer (SZ – JV), ki jo opredeljujejo velike raznolikosti po vertikalnem členjenju, horizontalnem oblikovanju in oblike izravnav reliefa. V tej smeri potekajo predvsem pogorja, podolja in kraška polja. Pogorja so v večini poraščena in manj poseljena. Podolja in kraška polja so pojem večjih uravnav na krasu, za katere je značilen večji del kmetijske rabe in poselitve.
Poselitveni tip krajine je podeželski, za katerega so značilne strnjene vasi. Vas je obkrožena s kmetijskimi zemljišči in je jasno vidna njihova pripadnost njej, ki je ponekod poudarjena z gozdnim robom ali preko travnate pokrajine, ki prehaja v gozd.
Vizualni izgled alt=Velike Poljane|sličica|477x477_pik|Severni pogled na Velike Poljane in Poljansko planoto