Menkare je bil prvi ali drugiJürgen von Beckerath: Handbuch der ägyptischen Königsnamen, Münchner ägyptologische Studien, Heft 49, Mainz: Philip von Zabern, 1999, ISBN 3-8053-2591-6, str. 66–67. faraon iz Osme egipčanske dinastije. Vladal je verjetno malo časa na prehodu med Starim kraljestvom in Prvim vmesnim obdobjem v zgodnjem 22. stoletju pr. n. št. Hitre menjave in kratke vladavine faraonov kažejo, da so bili časi težki in morda povezani z dolgim splošnim sušnim obdobjem na Bližnjem vzhodu v 22. stoletju pr. n. št. Menkarejeva prestolnica je bil verjetno Memfis.
Dokazi Zgodovinski vir Edini zanesljivi vir o Menkarejevem obstoju je Abidoški seznam kraljev, napisan med vladavino Setija I. za verske namene. Zdaj služi kot primarni zgodovinski vir za vladarje v zgodnjem Prvem vmesnem obdobju. Praenomen Menkare je v 41. vnosu seznama. Na drugem seznamu kraljev iz ramzeškega obdobja, Torinskem kanonu, je mesto, kjer bi moralo biti njegovo ime, poškodovano.Kim Ryholt: The Late Old Kingdom in the Turin King-list and the Identity of Nitocris, Zeitschrift für ägyptische Sprache und Altertumskunde 127 (2000): 87–100.
Primarni vir thumb|right|300px|Menkarejev ali Menkaurejev (Četrta dinastija) pečatnikHarry Reginald Hall: Catalogue of Egyptian Scarabs, etc., in the British Museum, vol I: Royal Scarabs, British Museum 1913, str. 272, pečat št. 2650. V grobnici kraljice Neit v južni Sakari je relief kraljce, ki stoji pred poškodovano vladarsko kartušo.Gustave Jéquier, Maṣlaḥat al-Āthār (1993): Les pyramides des reines Neit et Apouit, Cairo: Institut français d’archéologie orientale, OCLC 195690029, plošča 5. Egiptolog Percy Newberry je predlagal, da se kartuša prebere Menkare. Če ima prav, je napis edini izvirni ohranjeni dokaz o faraonovem obstoju.Percy Newberry (1943): Queen Nitocris of the Sixth Dynasty, The Journal of Egyptian Archeology 29: 51–54. Z njegovim predlogom se strinja tudi Gae Callender, ki je preučila napise na Jéquierovih ploščah.Gae Callender: Queen Neit-ikrety/Nitokri v Miroslav Barta, Filip Coppens, Jaromic Krecji (uredniki): Abusir and Saqqara in the year 2010/1, Prague: Czech Institute of Egyptology, Faculty of Arts, Charles University, 2011, ISBN 978-8-07-308384-7, str. 249–250.
Kasnejši vir Še en vir, ki morda omenja Menkareja, čeprav ni primaren, je valjast pečatnik iz zglajenega lojevca z napisom »Dobri bog, vladar dveh dežel, Menkare«.Peter Kaplony: Die Rollsiegel des Alten Reiches, Vol II, Fondation Egyptologique Reine Elisabeth, Brussels 1981, str. 427–428. Pečatnik je iz Sedemindvajsete dinastije, se pravi da je 1700 let starejši od Menkarejevi vladavine. Glede na to, da je bil Menkare precej nejasen vladar, je pripisovanje pečatnika prav njemu malo verjetno. Nekateri znanstveniki domnevajo, da je na pečatniku napaka in da pripada bolj znanemu faraonu Menkaureju, graditelju tretje piramide v Gizi.
Istovetenje s kraljico Nitokris V eni od starih hipotez je egiptolog Flinders Petrie trdil, da bi Menkare lahko bil istoveten s kraljico Nitokris, legendarno osebo iz Herodotovih Zgodb in Manetonove Egiptiake, ki je živela približno takrat kot Menkare. Petrie je svojo hipotezo zasnoval na Manetonovem zapisu, da je Niktoris naročila gradnjo tretje piramide v Gizi. Ker je piramido v resnici zgradil Menkaure, je Petrie spregledal, da je Maneton pomešal Menkareja in Menkaureja.Flinders Petrie: A History of Egypt, Volume 1, 1902, str. 86, 104–105. Zamenjava je podobna zamenjavi na omenjenem pečatniku. Sodobne raziskave so Petriejevo hipotezo ovrgle in pokazale, da ime Nitokris izvira iz imen realnega vladarja Nečerkare Siptaha.
Sklici
Kategorija:Faraoni Osme egipčanske dinastije Kategorija:Vladarji v 22. stoletju pr. n. št.