Keops

Kufu, s celim imenom Knum Kufu, bolj znan po grškem imenu Keops, je bil staroegipčanski faraon iz Četrte dinastije, ki je vladal v obdobju zgodnjega Starega kraljestva v 26. stoletju pr. n. št. Bil je drugi vladar Četrte dinastije, ki je nasledil morebitnega očeta, faraona Sneferuja. Na splošno velja, da je dal zgraditi Veliko piramido v Gizi, eno od sedmih čudes antičnega sveta. Drugi vidiki njegove vladavine so slabo dokumentirani.Thomas Schneider: Lexikon der Pharaonen, Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 100–104.Aidan Dodson: Monarchs of the Nile, American Univ in Cairo Press, 2000, ISBN 977-424-600-4, str. 29–34.

Edini popolnoma ohranjeni Kufujev portret je 8 cm visoka slonokoščena figurica, odkrita leta 1903 v ruševinah templja iz kasnejšega obdobja v Abidosu. Vsi drugi odkriti reliefi in kipi so v fragmentih, mnogo njegovih zgradb pa je izgubljenih. Vse znanje o njem izvira iz napisov v njegovi nekropoli v Gizi in kasnejših dokumentov. Kufu je na primer glavna oseba v Westcarjevem papirusu iz Trinajste dinastije.

Večino dokumentov, ki omenjajo Kufuja, so napisali egipčanski in grški zgodovinarji okoli leta 300 pr. n. št. Kufu je v njih predstavljen protislovno: medtem ko se je njegova kulturna dediščina ohranjala tako v Starem kot Novem kraljestvu, ga Maneton, Diodor in Herodot predstavljajo zelo negativno. Zaradi teh opisov je slika Kufujeve osebnosti še vedno nejasna.

Ime Kufujevo ime je bilo posvečeno bogu zemlje Hnumu, kar morda kaže na naraščanje Hnumove priljubljenosti in verskega pomena. Več kraljevskih in verskih naslovov, uvedenih v tem času, morda kaže, da so egipčanski faraoni poskušali poudariti svoje božansko poreklo in položaj z izbiranjem uradnih kartušnih imen po določenih bogovih. Kufu je nase morda gledal kot na božanskega stvarnika, se pravi, da si je pripisal vlogo, ki jo je imel bog Hnum kot bog zemlje, stvaritve in rasti in je zato bogovo ime povezal s svojim. Kufujevo ime pomeni »Hnum me ščiti«.BBC - History – Khufu. Pridobljeno 10. marca 2018.Rosalie F. Baker, Charles F. Baker: Ancient Egyptians: People of the Pyramids, Oxford Profiles Series, Oxford University Press, 2001, ISBN 0195122216, str. 33.

Zanimivo je, da je faraon uporabljal dve zazličici svojega rojstnega imena: Hnum-kuf in Kufu. Prva (popolna) različica jasno kaže Kufujevo versko privrženost Hnumu, druga (krajša) različica pa tega ne kaže. Zakaj je faraon uporabljal krajšo različico, v kateri ni Hnumovega imena in njegove povezave s tem bogom, ni znano. Mogoče je, da krajša različica imena ni pomenila povezave z nobenim bogom.

Kufu je dobro znan po njegovem heleniziranem imenu Keops (grško Χέοψ, Heops) in manj znan po drugem heleniziranem imenu Súfis (grško Σοῦφις). Redka različica imena, ki jo je uporabljal Jožef Flavij, je Sofe (grško Σόφε). Arabski zgodovinarji, ki so pisali zgodbe o Kufuju in piramidah v Gizi, so ga imenovali Saurid ali Salhuk.Gerald Massey: The natural genesis, or, second part of A book of the beginnings: containing an attempt to recover and reconstitute the lost origins of the myths and mysteries, types and symbols, religion and language, with Egypt for the mouthpiece and Africa as the birthplace, vol. 1, Black Classic Press, 1998, ISBN 1574780107, str. 224-228.

Družina Kufujevo poreklo thumb|right|200px|Kufujev oče ali očim Sneferu

Sneferujevo očetovstvo ni povsem dokazano. Večina egiptologov je prepričana, da je bil Sneferu Kufujev oče, vendar le zato, ker so zgodovinarji ugotovili, da je prestol lahko nasledil samo vladarjev najstarejši sin ali izbrani potomec.

Leta 1925 so vzhodno od Keopsove piramide odkrili grobnico kraljice Hetepheres I. (G 7000x), v kateri je bilo več dragocenih grobnih pridatkov in več napisov, na katerih je naslovljena z Mut-nesut – kraljeva mati. Ob naslovu je ime faraona Sneferuja. Iz napisa je bilo sprva povsem jasno, da sta bila Sneferu in Hetepheres mož in žena in Kufujeva starša. Kasneje se je v to domnevo začelo dvomiti, ker Hatepheres nikjer naslovljena s Hemet-nesut – kraljeva žena. Naslov je bil nepogrešljiv za potrditev njenega kraljevskega položaja.Silke Roth: Die Königsmütter des Alten Ägypten von der Frühzeit bis zum Ende der 12. Dynastie, Ägypten und Altes Testament 46, Harrassowitz, Wiesbaden 2001, ISBN 3-447-04368-7, str. 354 – 358 in 388. Hetepheres je imela namesto naslova faraonove žene naslov Sat-netjer-khetef – hčerka njegovega božanskega telesa, se pravi kraljeva biološka hčerka. Rezultat teh sklepanj je trenutno veljavno mnenje, da Kufu morda ni bil Sneferujev biološki sin, ampak je položaj sina dobil s Sneferujevo poroko. Kufujev visok položaj je bil zagotovljen s položajem njegove matere kot hčerke živega boga. To teorijo podpira dejstvo, da je bila Kufujeva mati pokopana v bližini svojega sina in ne v nekropoli njenega moža, kot bi pričakovali.Bertha Porter, Rosalind Moss: Topographical Bibliography of Ancient Egyptian Hieroglyphic Texts, Statues, Reliefs and Paintings, Volume III: Memphis, Part I Abu Rawash to Abusir. 2nd edition.

Družinsko drevo Kufujeva družina je bila zelo velika. Na družinskem drevesu so omenjeni samo dokazani družinski člani.

Starši: Sneferu, zelo verjetno oče, morda samo očim, slaven faraon in graditelj piramid. Hetepheres I., zelo verjetno Kufujeva mati in zagotovo Sneferujeva žena.

Soprogi: Meritites I., prva Kufujeva žena. Henutsen, druga Kufujeva žena, omenjena na slavni Inventarni steli.

Bratje in sestre: Hetepheres, Ankhafova žena. Ankhaf, najstarejši brat; njegov nečak je kasneje postal faraon Kefren. Nefermaat, polbrat, pokopan v Meidumu in lastnik slavne »gosje mastabe«. Rahotep, starejši brat ali polbrat, upodobljen na kipu skupaj z ženo Nofret.

thumb|right|200px|Princ Rahotep thumb|right|200px|Stela princese 'Nefertiabet

Sinovi: Kavab, najverjetneje najstarejši sin in kronski princ, ki je umrl pred Kufujem in ga zato ni nasledil. Džedefre, znan tudi kot Redžedef in Ratoises, Kufujev naslednik. Kafre (Kefren), najverjetneje drugi prestolonaslednik. Džedefhor, znan tudi kot Hordžedef, omenjen na Westcarjevem papirusu. Baufra, morda Kufujev sin, ker ni potrjen na nobenem arheološkem ali v primarnem viru; znan samo iz mnogo kasnejših dokumentov. Babaef I., znan tudi kot Hnum-baef I. Kufukaf I., znan tudi kot Kaefkufu I. Minkhaf I. Horbaef.

Hčerke: Nefertiabet, znana po svoji čudoviti steli. Hetepheres II., žena princa Kavaba, kasneje žena faraona Džedefreja. Meresank II. Meritites II., poročena z Akethetepom. Kamerernebti I., Kefrenova žena in mati faraona Menkaureja.

Vnuki: Duaenhor, Kavabov sin in morda najstarejši vnuk. Kaemsekem, drugi Kavabov sin. Mindžedef, znan tudi kot Džedefmin. Džati, Horbaefov sin. Iunmin I., Kefrenov sin.

Nečaki in nečakinje: Hemiunu, vodja gradnje Kufujeve Velike piramide. Nefertkau III., hčerka Meresank II.

Vladanje Dolžina vladanja thumb|left|200px|Fragment granitne plošče s Kufujevim Horovim imenom Medžedu

Dolžina Kufujeve vladavine ni natančno določena, ker so primarni viri redki, kasnejši pa protislovni. Torinski seznam kraljev iz Devetnajste dinastije mu pripisuje 23 let vladanja.Michael Haase: Eine Stätte für die Ewigkeit: der Pyramidenkomplex des Cheops aus baulicher, architektonischer und kulturgeschichtlicher Sicht, von Zabern, Mainz 2004, ISBN 3805331053, str. 12-13. Starogršji zgodovinar Herodot mu pripisuje 50 let, Maneton pa celo 63 let vladanja. Oba zadnja podatka se štejeta za pretiravanje ali napačno tolmačenje starih podatkov.

Primarni viri vsebujejo tri ključne podatke. Enega od njih so odkrili v oazi Dahla v Libijski puščavi. Kufujevo serek ime je vklesano v skalnem napisu, ki poroča o »Mefat – potovanju v letu po 13. štetja živine pod Hor-Medžedujem«.R. Kuper, F. Forster: Khufu's 'mefat' expeditions into the Libyan Desert, Egyptian Archaeology, vol. 23, Autumn 2003, str. 25–28. Fotografija napisa iz Dahle. Drug vir je v razbremenilni komori nad pogrebno komoro v Keopsovi piramidi. Na enem od napisov je omenjena skupina delavcev, imenovana »Kufujevi prijatelji« s pripisom »v letu 17. štetja živine«. Slednji podatek je dvoumen, ker se ne ve, ali gre za štetje živine vsaki dve leti ali ga je treba jemati dobesedno. Tretji podatek o dolžini vladanja izvira iz Vadi al-Jarfa. Napis opisuje prihod kraljevih ladij z dragoceno rudo in turkizi v »letu po 13. štetju živine po Hor-Medžedu«.Pierre Tallet, Gregory Marouard: Wadi al-Jarf - An early pharaonic harbour on the Red Sea coast, Egyptian Archaeology, vol. 40, Kairo 2012, str. 40-43.Rossella Lorenzi (12. april 2013): Most Ancient Port, Hieroglyphic Papyri Found, Discovery News. Pridobljeno 21. aprila 2013. Kufujevo najvišji znan in zanesljiv datum je »leto po 13. štetju živine«.

Sodobni egiptologi, ki poskušajo rešiti uganko resnične dolžine Kufujeve vladavine, so se usmerili proti Sneferuju, ko je bilo štetje živine vsako drugo leto njegove vladavine. Štetje živine je bil gospodarski dogodek, ki je služil pobiranju davkov v celotnem Egiptu. Novejše ocene dokumentov in Kamna iz palerma kažejo, da se je tudi med Kufujevo vladavino živina štela vsaki dve leti.

Egiptologi, med njimi Thomas Schneider, Michael Haase in Rainer Stadelmann, se sprašujejo, ali je sestavljalec Torinskega seznama kraljev upošteval, da se je v prvi polovici Starega kraljestva živina štela vsaki dve leti, ker so se med vladavino Devetnajste dinastije davki pobirali vsako leto. Iz vseh omenjenih dokumentov je moč sklepati, da je Kufu vladal 26 ali 27 let, ali morda več kot 34 let, če so bila štetja živine vsaki dve leti. Če sestavljalec Torinskega seznama kraljev ni upošteval dveletnega štetja živine, bi to pomenilo, da je vladal 46 let.

Politične dejavnosti Kufujeve politične dejavnosti v Egiptu in izven njega so omenjene samo na nekaj mestih. Dejavnosti v Egiptu so dokumentirane na več napisih na zgradbah in kipih. Njegovo ime se pojavlja v napisih v El Kabu in na Elefantini in v lokalnih kamnolomih v Hatnubu in Vadi Hammamatu. V Sakari so odkrili dva kipca boginje Bastet, izdelana iz terakote. Na njunih podstavkih je zapisano Kufujevo Horovo ime. Kipca sta verjetno iz Kufujevega obdobja.Sakuji Yoshimura: Sakuji Yoshimura's Excavating in Egypt for 40 Years: Waseda University Expedition 1966–2006, Project in celebration of the 125th Anniversary of Waseda University, Waseda University, Tokyo 2006, str 134–137, 223.

Vadi Maghara thumb|right|250px|Risba Kufujevega reliefa iz Vadija Maghara.Karl Richard Lepsius: Denkmaler Abtheilung II Band III , str. 2, 39.

V Vadiju Maghara na Sinaju je skalni napis, na katerem je Kufu upodobljen z dvojno krono. Kufu je poslal na Sinaj več odprav z nalogo, da odkrijejo nahajališča bakrove rude in turkiza. Na mogočnih reliefih na Sinaju so razen njega upodobljeni tudi Sekemket, Sneferu in Sahure, ki so tudi iskali obe dragoceni surovini.James Henry Breasted: Ancient Records of Egypt: The first through the seventeenth dynasties, University of Illinois Press, New York 2001, ISBN 0-252-06990-0, str. 83–84. Kufu je imel trgovske stike z Biblosom, kamor je poslal več odprav, ki naj bi bakreno orodje in orožje menjavale za dragocen les libanonske cedre. Les je bil pomembno gradivo za velike in stabilne pogrebne ladje. Ladje, odkrite ob Veliki piramidi, so bile resnično izdelane iz cedrovine.

Vadi Al Jarf