Kolportaža je raznašanje, razpečavanje knjig ali časopisov po ulicah in od hiše do hiše, označuje pa tudi berilo, ki je bilo na ta način distribuirano, zlasti zelo obsežne romane v tedenskih nadaljevanjih.
] ]
Etimologija
Iz nemškega kolportieren, kamor je beseda prišla iz francoskega colporter 'raznašati, širiti (novice), krošnjariti'. Porter a col je v stari francoščini pomenilo 'nositi na plečih (na vratu)', razvilo pa se je iz besede comporter 'okrog nositi, raznašati', ki ima izvor v latinski comportāre 'skupaj nositi, zbirati' (Slovenski etimološki slovar).
Zgodovina
Kolporterji oz. krošnjarji so prodajali tiske od 16. stoletja dalje na mestih, kjer so se zbirali ljudje, in po hišah. Šlo je za verske traktate, pobožne knjige, koledarje, otroške knjige, pamflete, zdravstvene in druge priročnike, slike, pravljice, ljudske knjige in romane. Dogodivščine priljubljenih junakov so take knjige nizale v serijah (gl. roman v snopiču). V 18. in 19. stoletju je bila kolportaža prevladujoči način razširjanja berila med preprostimi ljudmi, ki niso hodili v knjižnice ali knjigarne. Tednik Berliner Illustriertenzeitung (1891–1945) je bil prvi nemški množični časopis, katerega prodaja ni bila vezana na naročnike, ampak so k cenenemu nakupu vabili raznašalci po ulicah (kolporterji). Na kolportažo danes spominja knjižno akviziterstvo (prodaja knjig po hišah). Beseda kolporter danes na Slovenskem označuje raznašalca časopisov; tako tudi v Avstriji in Švici.
Kolportaža je eden od tiskanih literarnih medijev: ob knjigi, knjižni seriji, revijalni objavi, podlistku in letaku.
Kolportažni roman
Od srede 19. stoletja dalje je kolportaža zajela romane v nadaljevanjih. Tiskani so bili na slabem papirju v snopičih po 16 do 48 strani (1, 2 ali 3 tiskarske pole), ki so izhajali tedensko ali dvakrat v tednu skozi celo leto ali celo več let zapored in vezani na koncu obsegali več tisoč strani. Proti koncu 19. stoletja so jih raznašali že naročnikom, ne le slučajnim kupcem. Velika popularnost teh romanov je vzbujala skrb cerkve in učiteljev, ki so jih označili za šund (plažo) oz. trivialno literaturo. Zanjo so krivili Žide, ki so bili pogosto njeni založniki, pisci in razpečevalci (kolporterji, kramarji, krošnjarji). Očitali so ji nemoralo, izgubo stika z realnostjo, senzacionalizem, nagovarjanje človekovih najnižjih nagonov, zasvajanje bralcev in spodbujanje kriminala, jo strogo nadzirali (kolporterji niso smeli imeti stalnih stojnic ali prodajaln in niso smeli prodajati obsežnih del) ter jo ponekod tudi zakonsko preganjali."[P]repoveduje krošnjarstvo (trgovina, hodé od hiše do hiše)". Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LIII. dne 25. maja 1897. Po prvi svetovni vojni je izhajanje dolgih romanov v snopičih usahnilo, kolportažo je nadomestila prodaja po kioskih.
Kolportažnemu romanu so z vezavo in ilustrirano naslovnico podobni romani v snopiču (nem. Heftroman, ki pa prinašajo precej krajša in zaključena dela) in trafikarski romani (nem. Kioskliteratur, ki izhajajo v serijah zaključenih zgodb, vendar niso predmet raznašanja). Feljtonski romani so kolportažnim podobni po dolžini in nadaljevanjih, vendar ne izhajajo samostojno, ampak v dnevnem časopisju.
Nemška bibliografija našteva 1550 kolportažnih romanov, objavljenih med 1842 in 1960, celotna nemška produkcija pa je bila okrog 2300 romanov. Med prvimi je bil Sir John Retcliffe (s pravim imenom Hermann Goedsche): Nena Sahib oder die Empörung in Indien (Berlin, 1858). Najpopularnejši je bil Waldröschen oder Die Rächerjagd rund um die Erde Karla Maya. Filozof Ernst Bloch je vrh kolportaže videl v pustolovskih romanih Karla Maya in to vrsto popularne literature pozitivno razlikoval od sentimentalnega kiča. Največ so pisali o senzacionalnem romanu Victorja von Falka Der Scharfrichter von Berlin [Rabelj iz Berlina] (1890).Victor von Falk je bil psevdonim Heinricha Sochaczewskega. V romanu je popisal življenje berlinskega rablja Juliusa Krautza. Falk je romansiral še celo vrsto znamenitih roparskih biografij, zgodovino ruskega dvora, življenje ruskega nihilista, srbske kneginje Drage, cirkuške jahačice, afero Dreyfus in za nameček še življenje hčera prej popisanih znamenitih osebnosti (Marije Antoinette, Giuseppeja Musolina). Avtorji z večjim opusom so bili Robert Kraft, Adolf Söndermann, Guido von Fels (Paul Walter), Gustav Berthold, Franz Lubojatzky, Ernst Pitawall (Eugen Hermann von Dedenroth), Alexander Sternberg, Alexandre Dumas, Aldolf Mützelburg, R. March (Richard Slanarz). Kraji izhajanja so bili Berlin, Dresden, Dunaj, Leipzig, dogajalni prostori pa Nemčija, Francija (Pariz), Avstrija, Rusija, Italija (Benetke, tudi Trst),V Trstu se dogaja edini kolportažni roman Julesa Verna Mathias Sandorf (1885). Praga, Sibirija, Španija, Balkan (Sarajevo, Beograd), Mehika, Indija, Afrika, Orient, ZDA. V podnaslovih in reklamah so se predstavljali kot senzacijski, romantični, zgodovinski, pustolovski, roparski, detektivski romani in kot romani iz sodobnega življenja.
Popularne teme in motivi, razvidni že iz naslovov, so bili roparji (zlasti roparski poglavarji, najraje označeni s pridevnikom črni), skrivnost, ki se razkrije, bogastvo (naslovne osebe so bile knezi in grofi), vojna (balkanske vojne 1911–1913, burska vojna), lepe hčere in neveste, ki jih preganjajo zlikovci (motiv preganjane nedolžnosti) in so njihova nedolžna žrtev, strah vzbujajo rabelj, Cigani, prostozidarji, janičarji, Uskoki, pirati, Indijanci, grozljivi kraji (norišnica, zapor) in nenavadni senzacionalni dogodki (živ pokopan, poskus umora, ugrabitev, zastrupitev, zasledovanje) ter stik skrajnosti (grof in berač). Z življenjem gospodari nepredvidljiva usoda, ki jo skušajo napovedati prerokbe, dejanja motivira maščevanje. Poznani junaki so bili grof Monte Christo, roparja Rinaldo Rinaldini in Giuseppe Musolino,Giuseppe Musolino (»brigante Musolino«, 1876–1956) je bil kalabrijski ljudski junak, 1897 po krivem obtožen umora, zaprt, 1899 pobegnil, ropal bogate in dajal revnim in cerkvi, nagovarjal kralja Emanuela za socialne reforme. 1901 so ga ujeli in obsodili na dosmrtno ječo, umrl je v norišnici. zgodovinske osebnosti Napoleon, Ludvik II. Bavarski itd.
Zaradi neuglednega statusa se kolportažni romani v nacionalnih knjižnicah niso hranili in so še danes njihovo najobetavnejše nahajališče antikvariati. Bralci in zbiralci so kolportažne romane kupovali in prodajali tudi prek malih oglasov v časopisih. Literarna veda je kolportažni roman obravnavala v okviru trivialne literature kot njen jedrni del. Kolportaža je tu ime za razvrednotenje po vseh treh kriterijih: zaradi množičnosti, po estetski in po sporočilni (idejno-moralni) plati, medtem ko so bili drugi segmenti trivialne literature (kič, šund, popularna književnost, poljudna književnost, uspešnica) razvrednoteni zgolj po enem ali po dveh kriterijih. Angleško govorno področje kolportažnega romana, kot je živel v Evropi, ne pozna, najbližje mu je še sensation novel.
Slovenski kolportažni roman
Slovenski kolportažni romani so priredbe zelo obsežnih nemških romanov. Izhajali so na Dunaju, v Ljubljani in mogoče tudi v New Yorku na začetku 20. stoletja. Od nekaterih ni evidentiran noben ohranjeni izvod, drugi so, podobno kot pri nemški kolportaži, raritete.
1879 Heinrich Penn: Hadschi Loja und die schwarze Sultanin von Trebinje, oder Die österreichische Occupation Bosniens: Zeitgeschichtlicher Sensations-Roman. Brno: Fr. Karafiat, 20 nadaljevanj, 960 str.Prvi slovenski kolportažni roman ni slovenski po jeziku, ampak po avtorjevem rojstnem kraju. 1901 Capitain Ramon Diaz de la Escosura [Karl May]: Beračeve skrivnosti ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe, spisal Ramon Diaz de la Escosura; prestavil grof Sokolski. Na Dunaju: J. Rubinstein, tiskano v Brnu: F. Winiker in Schickardt. 101 zv. (3227 str.). Izvirnik Waldröschen oder Die Rächerjagd rund um die Erde: Großer Enthüllungsroman über die Geheimnisse der menschlichen Gesellschaft. Dresden: H. G. Münchmeyer, 1882–84. 109 nadaljevanj, 2612 str. 1902 [Victor von B.]: Grofica beračica ali Usodni doživljaji grofovske hčere: Roman iz življenja. V Ljubljani: Oton Fischer, Oddelek za kolportažo, tisk v Kamniku: A. Slatnar, 3 zv. (2398 str., 100 nadaljevanj).Izvirnik Die Bettelgräfin oder die Schicksale einer Grafentochter: Roman nach dem Leben. Berlin: Verlagshaus für Volksliteratur und Kunst, 1895/96, 100 nadaljevanj, 2392 str.Podoben naslov ima roman enakega obsega Die Bettlerin von der Marienbrücke oder Das Testament der Wahrsagerin. Die tief ergreifenden Schicksale einer schuldlos Verstoßenen, von Allen Verlassenen, nach den eigenen Aufzeichnungen der Gräfin Editha Mettenborn. Sensations-Roman von Ronald Halden. Berlin, 1902. Grof zaradi poroke, ki ni po njegovi želji, zavrne svojo hčer, ki po celem svetu z otrokom išče svojega izginulega moža, ga najde v Ameriki kot prevaranta, beži pred preganjalci, se skriva v cirkuški skupini ... Roman je bil prvič omenjen v Slovencu 20. 6. 1903. Ciganska sirota, 93 oz. 100 zvezkov. [Dunaj: založba Josip Rubinstein]. Izvirnik najbrž Das Zigeunerkind: Ohne Vater und Mutter allein auf der Welt! Oder: Die Geheimnisse eines Fürstenhauses. Berlin: Verlagshaus für Volksliteratur und Kunst, 1902/03, 100 nadaljevanj, 2400 str., 1916 prepovedana. Poznan ni noben ohranjeni primerek romana. 1903–1905 [Miroslav Malovrh]:Podatek, da se za psevdonimom Skalski skriva Miroslav Malovrh, je zapisan s svinčnikom na naslovnico ohranjenega romana. Prispeval ga je predhodni lastnik knjige zbiralec Elko Justin, ki je poznan tudi kot falsifikator literarnih dejstev, zato ga je treba jemati z rezervo. Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši: Ljudski roman.Na ilustirani naslovnici je naslov nekoliko drugačen: Tolovajski glavar Jurij Skopec imenovan "Črni Jurij" in njegovi divji tovariši. Po kronikah, listinah in ustnih sporočilih sestavil Gvido pl. Skalski. V Ljubljani: Oton Fischer, Oddelek za kolportažo, 1903, tisk v Kamniku: A. Slatnar. 1968 str. Izvirnik mogoče Georg Namenlos: Der wilde Jäger: Der Schrecken der Wälder: Der Todfeind aller reichen Blutsauger u. Tyrannen - Ein Liebling der Frauen. Ein Freund u. Beschützer der Armen u. Bedrängten. Dresden: Adolf Ander, 1904/05, 100 nadaljevanj, 2400 str. Knjiga je bila leta 1916 prepovedana. Ali pa Carl Schmeling: General Czerny genannt der Schwarze Georg oder Blutszenen in Serbien: Historische Erzählung aus der Neuzeit. Berlin: Nelte, Böltje & Co., 1862, 27 nadaljevanj, 1292 str. Strah na Sokolskem gradu ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo [s podobami]. Roman je izhajal dvakrat na teden, snopič je stal 20 vinarjev (10 kron).Domneva, ki da gre za alternativni, popularnejši naslov romana Tolovajski glavar Črni Jurij (M. Hladnik: Z romanom po strankarskem nasprotniku, Miroslav Malovrh: Opatov praporščak, 1991), ne drži. Roman je bil najprej omenjen v Slovencu leta 1905.Židovska nesramnost. Slovenec 11. 4. 1905. Na Dunaju: Josip Rubinstein, tisk c. k. dvornih tiskarjev Fr. Winiker & Schickardt v Brnu. 2395 str. Izvirnik najbrž Unschuldig im Irrenhaus oder Das Gespenst von Schloß Falkenstein: Sensationelle Enthüllungen: Volksroman. Berlin: Verlagshaus für Volksliteratur und Kunst, 1902, 100 nadaljevanj, 2400 str. 1916 je bil roman prepovedan. Roman je bil prvič omenjen v Narodnem dnevniku 9. 1. 1909. [Dr. med. Keller]: Živa pokopana ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih.Roman s podobnim naslovom Trpljenje mlade matere je izhajal v Ameriški domovini 1944 in 1945. Spisal Milner (1845 str.). Izvirnik najbrž Melanie die Scheintodte: Das tragische Schicksal einer jungen Mutter: Romantische Erzählung nach eigenen Erlebnissen. Dresden: Adolf Ander, 1895/96, 105 nadaljevanj, 2520 str.Okrog leta 1930 so igrali na Slovenskem popularno igro z naslovom Živa pokopana, ki z romanom najbrž nima nič skupnega.