Oblikoslôvje ali morfologíja je jezikoslovna veja, ki proučuje en del slovnične ravnine jezika, to je oblike, ne pa tudi skladnje besed (to je njihovega zlaganja v besedne zveze, stavke).Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. Oblikoslovje določa vrstne, oblikovne in funkcijske značilnosti besed. Obsega nauk o besednih vrstah, o oblikah posameznih besednih vrst, njihovem naglasu in o vlogah, ki jo posamezne besedne vrste imajo v besedni zvezi in stavku.Toporišič J. Slovenska slovnica. 4., prenovljena in dopolnjena izdaja, Maribor: Obzorja, 2004.
Besedne vrste
Besedne vrste so množice besed z enakimi skladenjskimi vlogami in drugimi lastnostmi, kot so tvorjenost, slovnične kategorije, konverznost. V slovenskem jeziku lahko besede razvrstimo v devet besednih vrst: pregibne besedne vrste: samostalniška beseda pridevniška beseda glagol nepregibne besedne vrste: prislov povedkovnik predlog veznik členek medmet
Zgornja delitev, ki jo srečamo na primer pri Toporišiču, temelji na skladenjski (stavčnočlenski) vlogi besed. Obstajajo tudi druge delitve, na primer oblikoslovno-pomenoslovna delitev, ki pozna samostalnik, pridevnik, zaimek, števnik, glagol, prislov, predlog, veznik in medmet.Ahačič, K. Slovnica na kvadrat: slovenska slovnica za srednjo šolo. Ljubljana : Rokus Klett, 2017.
Pregibanje Ločujemo tri vrste pregibanja: sklanjatev – sklanjajo se samostalniške besede in pridevniške besede. Lahko jim določimo sklon, spol in število; spregatev – spregamo glagole. Osebnim glagolskim oblikam lahko določimo osebo, število, čas, naklon in način, glede na pomen pa še vid in prehodnost; stopnjevanje – stopnjujemo pridevnike in jim lahko določamo stopnjo: osnovnik (lep), primernik (lepši), presežnik (najlepši). Stopnjujemo tudi nekatere prislove, ki označujejo lastnost, in imajo oblike za stopnje iz ustreznih pridevniških (lepo – lepše – najlepše; zelo – bolj – najbolj).
Pregibne besede imajo osnovo in končnico.
Prehodi med besednimi vrstami Beseda lahko preide iz ene besedne vrste v drugo, kar imenujemo prehod med besednimi vrstami ali konverzija: posamostaljenje: pridevnik v samostalnik (npr. dežurni: Dežurnega krivca so poiskali med učenci. → V razred so poklicali dežurnega.) pridevniški zaimek v samostalniški zaimek (npr. vsak: Vsak dan so igrali nogomet. → Vsak lahko pride na vrsto.) števnik v samostalnik (npr. trije: Trije prijatelji igrajo košarko. → Od dvajsetih igralcev so dobri le trije.) prislov v samostalnik (npr. prav: Prav sem predvideval. → Prepričan sem o svojem prav.) prehod samostalnika v prislov (npr. sila: Nobena sila ga ne premakne. → Bil je sila močan.) prehod v predlog: samostalnik v predlog (npr. vrh: Prišli so na vrh gore. → Vrh gore so postavili kočo.) prislov v predlog (npr. blizu: Stojiva blizu skupaj. → Blizu hiše je gozd.) prehod prislova v členek (npr. prav: Prav sem predvideval. → Prav vsi sodelavci so prišli na sestanek.'')
Sklici
Kategorija:Slovnica *