Kašta je bil kralj iz nubijske Kušitske dinastije in naslednik Alare Nubijskega. Njegovo ime (nomen) k3š-t3m, prečrkovano kot Kašta, se izgovarja morda /kuʔʃi-taʔ/James P. Allen (1. julij 2013): The Ancient Egyptian Language: An Historical Study, Cambridge University Press, ISBN 9781107032460. Pridobljeno 15. aprila 2015. in pomeni »iz dežele Kuš«. Ime se zato pogosto prevaja neposredno kot Kušit.Nicholas Grimal: A History of Ancient Egypt, Oxford: Blackwell Books, 1992. str. 334.
Družina Kašta je bil domnevno brat svojega predhodnika Alare. Alara in Kašta sta bila domnevno poročena s svojima sestrama. Sodobne raziskave kažejo, da za to ni nobenega trdnega dokaza. Robert G. Morkot: The Black Pharaohs: Egypt's Nubian Rulers, The Rubicon Press, 2000, ISBN 0-948695-24-2.
Edina znana Kaštova žena je bila Pebačma, s katero je imel več otrok: kralj Pije, ki je bil najstarejši Kaštov in verjetno Pebačmin sin kralj Šabaka, omenjen kot brat Amenirdis I. in zato Kaštov in Pebačmin sin kraljica Kensa, Pjeva žena in Kaštova in verjetno Pebačmina hči kraljica Peksater (ali Pekareslo), poročena s Pijem in pokopana v Abidosu; umrla je morda na Pijevem pohodu v Egipt; Laming in Macadam domnevata, da je bila Pebačmina posvojenkaDows Dunham, M.F. Laming Macadam: Names and Relationships of the Royal Family of Napata, The Journal of Egyptian Archaeology, 35 (december 1949), str. 139-149. Amonova božja žena Amenirdis I.; na njenem kipu je napis, da je Kaštova in Pebačmina hčerka Neferukakašta, Kaštova in morda Pebačmina hčerka
Kaštovo vladanje v Gornjem Egiptu Kašta je vladal iz Napate, ki je približno 400 km južno od sedanje meje med Sudanom in Egiptom, vendar je imel zelo veliko oblasti tudi v Gornjem Egiptu, ker je uspel svojo hčerko Amenirdis I. namestiti za naslednico aktualne Amonove božje žene Šepenupet v Tebah. Namestitev je bila ključna za širitev njegove oblasti v Gornji Egipt in uzakonjenje kušitske oblasti v tebanski regiji.László Török: The Kingdom of Kush: Handbook of the Napatan-Meroitic Civilization, Handbuch der Orientalistik 31, Brill 1997, str. 148-149 Madžarski strokovnjak za Kušite László Török trdi, da je imel verjetno že Kašta kušitsko vojaško garnizijo v Tebah, da bi branila njegovo oblast v Gornjem Egiptu in preprečila morebitni napad iz Spodnjega Egipta. Török, str. 150.
Kaštov miren prevzem oblasti v Spodnjem Egiptu Török pojasnjuje z dejstvom, da sta naslednika faraona Osorkona III. Takelot III. in Rudamon v drugi polovici 8. stoletja pr. n. št. in prvi polovici 7. stoletja pr. n. št. uživala v Tebah visok družben položaj. Njegovo trditev potrjujeta njuni razkošni grobnici v Tebah. Török, str.149. Kaštovo oblast v Gornjem Egiptu potrjuje stela, odkrita v templju boga Hnuma na Elefantini (Asuan).Grimal, str. 335 Na steli je njegovo ime ali priimek Nimaatre. Sodobni egiptologi domnevajo, da sta on ali verjetneje njegov naslednik Pije, omenjena na napisu v Vadi Gasusu.John Boardman: The Cambridge Ancient History Volume 3, Part 1: The Prehistory of the Balkans, the Middle East and the Aegean World, Tenth to Eighth Centuries BC, Cambridge University Press, 2. izdaja, 1982, ISBN 978-0-521-22496-3, str. 570.
Dolžina Kaštovega vladanja ni znana. Nekateri avtorji ga štejejo za ustanovitelja Petindvajsete egipčanske dinastije, ker je bil prvi kušitski vladar, ki je svoj vpliv razširil na Gornji Egipt.The New Encyclopædia Britannica: Micropædia, Vol. 8, 15. izdaja, 2003, str. 817. Med njegovim vladanjem se je nubijsko prebivalstvo med tretjim in četrtim Nilovim kataraktom hitro poegipčanilo in sprejelo egipčanske običaje, vero in kulturo.Britannica, str. 817. Nasledil ga je sin Pije.
Pokop Piramide v El Kurruju so grobnice Kašte in več njegovih naslednikov. Na najvišjem delu pokopališča so štiri grobne gomile (Tum. 1, 2, 4 in 5), vzhodno od njih pa niz najmanj osmih piramid. Ena od njih je delno vrinjena v Tum. 19. Najbolj južna piramida v nizu pripada najverjetneje Kaštovi ženi Pebačmi. Pred tem nizom je še en niz, v katerem so Pijeva, Šabakova in Tanutamanijeva piramida.
Na južnem delu pokopališča so piramide kraljic Naparaje (K.3), Kense (K.4), Kalhate (K.5) in Arti (K.6). D. M. Dixon: The Origin of the Kingdom of Kush (Napata-Meroë), The Journal of Egyptian Archaeology 50 (december 1964): str. 121-132.
Sklici
Kategorija:Vladarji Kuša Kategorija:Vladarji v 8. stoletju pr. n. št.