Ašdod

Ašdod (hebrejsko אַשְׁדּוֹד, arabsko أَشْدُود Ašdud ali إِسْدُود Išdud) je šesto največje mesto in največje pristanišče v Izraelu. Mesto je tudi veliko industrijsko središče. Leži v Južnem okrožju države na sredozemski obali med Tel Avivom na severu in Aškelonom na jugu. Od Jeruzalema je oddaljen 53 km.

Sodobni Ašdod pokriva ozemlji dveh starodavnih mest, enega na obali in enega na celini, ki sta bili večji del zgodovine ločeni entiteti. Članek obravnava obe zgodovinski mesti, nekaj bližnjih naselij in sodobni Ašdod.

Prvo dokumentirano urbano naselje Ašdod datira v kanaansko kulturo v 17. stoletje pr. n. št.,Moshe Dothan (1990): Ashdod – Seven levels of excavations (v hebrejščini), Israel: Society for the Protection of Nature in Israel, Ashdod branch. str. 91. ULI Sysno. 005093624. zato velja za najstarejše mesto na svetu. V njem so bili do leta 1956 naseljeni Filistejci, Izraelci, grški kolonisti po Aleksandrovi osvojitvi Bližnjega vzhoda, Rimljani in Bizantinci, Arabci, križarji in Osmanski Turki.O. Kolani; B. Raanan; M. Brosh; S. Pipano (1990): Events calendar in Israel and Ashdod (v hebrejščini), Israel: Society for the Protection of Nature in Israel, Ashdod branch. str. 79. ULI Sysno. 005093624.

Sodobni Ašdod je bil ustanovljen leta 1956 na peščenih hribih v bližini starodavnega mesta. Leta 1968 je obsegal že približno 60 km² in zajel ozemlje starodavnega mesta. Leta 2017 je imel 222.883 prebivalcev.Local Authorities in Israel 2005, Publication #1295 – Municipality Profiles – Ashdod (PDF) (v hebrejščini), Israel Central Bureau of Statistics. Arhivirano iz izvirnika 29. maja 2008. Pridobljeno 14. aprila 2008.

V Ašdodu je največja skupnost maroških Judov v Izreelu,. največje skupnost karaitskih Judov v Izraeluקהילת אשדוד - היהדות הקראית העולמית . www.karaite.org.il. in največja skupnost gruzijskih Judov na svetu.The chess queen was hosted in Ashdod mynet, 19.03.09.

Zgodovina Kamena doba Na ozemlju Ašdoda so odkrili tri kamnita orodja iz kamene dobe in nobenega sledu naselja, kar kaže, da so bila orodja tja prinesena kasneje. Moshe Dothan: Ashdod VI: The Excavations of Areas H and K (1968–1969) (Iaa Reports) (v. 6), Israel Antiquities Authority, 2005, ISBN 965-406-178-3.

Bronasta in železna doba V bronasti in železni dobi je bil Ašdod samo tel malo južno od sodobnega mesta. Njegove ostanke so raziskovali devet sezon od leta 1962 do 1972. Raziskave sta prva leta vodila David Noel Freedman s Teološkega semenišča v Pittsburghu in Moshe Dothan.M. Dothan, David Noel Freedman: Ashdod I, The First Season of Excavations 1962, Atiqot, vol. 7, Israel Antiquities Authority, 1967.David Noel Freedman: The Second Season at Ancient Ashdod, The Biblical Archaeologist 26 (4): 134–139, 1963. Kasnejše raziskave je vodil Moshe Dothan v imenu Izraelskega urada za starine.

Najzgodnejše večja naselitev v Ašdodu datira v 17. stoletje pr. n. št., ko je bil tel prvič utrjen. Pisno je bil prvič omenjen v dokumentih iz bronastodobnega Ugarita, ki kažejo, da je bil središče izvoza s purpurjem pobarvanih volnenih tkanin in oblačil. Na koncu 13. stoletja pr. n. št. so Ašdod osvojila in uničila Ljudstva z morja. Na začetku 12. stoletja pr. n. št. so v mestu vladali Filistejci, za katere velja, da so bili eno od Ljudstev z morja. Pod njihovo oblastjo je mesto cvetelo in postalo član filistejskega Pentapolisa, v katerem so bili še Aškelon in Gaza na sredozemski obali ter Ekron in Gat na celini.B.Frenkel (1990): The Philistines (v hebrejščini). Israel: Society for the Protection of Nature in Israel, Ashdod branch, str. 119. ULI Sysno. 005093624.

Leta 950 pr. n. št. je Ašdod uničil faraon Siamon na pohodu na Bližnji vzhod. Mesto so ponovno zgradili šele leta 815 pr. n. št.

Po izgonu ašdodskega kralja Ahmitija, katerega je Sargon II. (vladal 722–705 pr. n. št.) namestil namesto svojega brata Azurija, so se Filistejci, Judejci, Edomiti in Moabiti pod vodstvom Asdûduja uprli. Sargonov vrhovni poveljnik vojske (turtanu, Izaija 20:1) II. je leta 712/711 pr. n. št. upor zatrl Introducing Ashdod-Yam: History and Excavations, Ashdod-Yam Archaeological Project, website of The Institute of Archaeology of Tel Aviv University, Institut für Alttestamentliche Wissenschaft Universität Leipzig. 2014. Arhivirano iz izvirnika 21. maja 2015. Pridobljeno 24. maja 2015. H. Tadmor (1966): Philistia under Assyrian Rule, The Biblical Archaeologist, The American Schools of Oriental Research 29 (3): 86–102, doi:10.2307/3211004, JSTOR 3211004. in prisilil uzurpatorja Jamanija na beg. Sargonov general je porušil mestoCogan, Mordechai (1993): Judah under Assyrian Hegemony: A Reexamination of Imperialism and Religion, Journal of Biblical Literature. The Society of Biblical Literature 112 (3): 403–414. doi:10.2307/3267741. JSTOR 3267741. in izgnal prebivalce, vključno z nekaj Izraelci, ki jih je zatem naselil v Mediji in Elamu.Price, Massoume (2001): A brief history of Iranian Jews, Iran Chamber Society. Arhivirano iz izvirnika 30. septembra 2007. Pridobljeno 11. oktobra 2007.

Med vladavino Sargonovega sina Sanheriba (vladal 705–681 pr. n. št.) je v Ašdodu vladal kralj Mitinti, med vladavino Sanheribovega sina Asarhadona (vladal 681–669 pr. n. št.) pa kralj Ahimilki.

Mesto je naslednji udarec doživelo leta 605 pr. n. št., ko ga je osvojil babilonski kralj Nebukadnezar II.

Leta 539 pr. n. št. so mesto obnovili Perzijci, leta 532 pr. n. št. pa ga je osvojil Aleksander Veliki.

Nehemija omenja Ašdodite, ki so verjetno pomenili vse Filistejce v 6. stoletju pr. n. št. Piše tudi,Nehemija 13:23-27. da so se »Judje poročali z Ašdodkami, Amonkami in Moabkami, polovica njihovih otrok pa ni znala govoriti hebrejsko«. Nehemija jih je preklel in jim prepovedal mešane zakone. Hugo Winckler razlaga rabo imena Ašdoditi z dejstvom, da je bil Ašdod Jeruzalemu najbližje filistejsko mesto. Hugo Winckler: Geschichte Israels, 1898, str. 224.

Helenistično obdobje Heleniziranemu Ašdodu so dali bolj grško zveneče ime Azotos (grško Άζωτος). Cvetel je do makabejskega upora proti Selevkidskemu cesarstvu leta 167-160 pr. n. št. Med uporom ga je »osvojil in zavrgel« Juda Makabejec.Jožef Flavij: Judovske starine 12, 8:6. Leta 147 pr. n. št. ga je ponovno osvojil njegov brat Jonatan in porušil Dagonov tempelj (Judovske starine 13, 4:4; 1 Samuel 5:1-5).Josephus Flavius: The Antiquities of the Jews. Pridobljeno 5. aprila 2015. Med vladanjem judejskega kralja Aleksandra Janaja (103-76 pr. n. št.) je bil Ašdod del njegovega kraljestva.

Rimsko in bizantinsko obdobje Po uničenju Ašdoda v palestinski nasledstveni vojni med Hirkanom II. in Aristobulom II. je rimski cesar Pompej vzpostavil neodvisnost Ašdoda in nekaj drugih obalnih mest. Nekaj let kasneje (54 pr. n. št.) je rimski general Gabinij z nekaj teževami v Palestini ponovno vzpostavil red in lo predal svojemu nasledniku Marku Liciniju Krasu.Raphael Patai (1999): The Children of Noah: Jewish Seafaring in Ancient Times, Princeton University Press, str. 144–145. ISBN 9780691009681. Pridobljeno 5. aprila 2015.

Leta 30 pr. n. št. je Ašdod prišel pod oblast kralja Heroda, on pa ga je v oporoki zapustil svoji sestri Salome I. Med prvo judovsko-rimsko vojno (66-70 n. št.) je bil Ašdod očitno dovolj velik, da je Vespazijan v njem nastanil rimsko garnizijo.

Ptolemaj (okoli 90-okoli 168 n. št.) je Ašdod opisal kot obmorsko mesto, čeprav je bil od morja oddaljen približno 6 km, Jožef Flavij pa kot celinsko. To očitno neskladje bi lahko pomenilo, da je imel Ašdod svoje pristanišče Azotos Paralios (grško παράλιος, slovensko na obali), se pravi Ašdod na obali.Strong's Greek: 3882. παράλιος (paralios) -- by the sea, the sea coast. Pridobljeno 29. junija 2015.S. Piphano (1990): Ashdod-Yam in the Byzantine period (v hebrejščini). Israel: Society for the Protection of Nature in Israel, Ashdod branch. str. 143. ULI Sysno. 005093624. Mesto na celini je imelo rimsko ime Hippinos (konjeniški), Grki pa so ga do poznega helenističnega obdobja imenovali Azotos mesogaios – celinski Azotos.

V bizantinskem obdobju je obalni Ašdod tako po velikosti kot po pomembnosti prevladal nad celinskim. Na Madabski karti sta vrisani obe mesti r različnima imenoma. Madaba Map, numbers 96 (Azotus) and 97 (Azotus-on-the-Sea) with discussions

Leta 2017 so arheologi odkrili grški napis o posvetitvi cerkve ali morda samostana. Napis je bil odkrit med dvema hišama približno 1,5 km od obale.Bohstrom, Philippe (23. november 2017): Archaeologists May Have Found Long-lost Byzantine City Ashdod-Yam – via Haaretz.

V Novi zavezi V Apostolskih delihApostolska dela, Biblija.net. Pridobljeno 27. oktobra 2018. je Ašdod omenjen kot kraj, v katerem se je pojavil evangelist Filip, potem ko je v krščanstvo spreobrnil etiopskega evnuha.Apostolska dela 8:40. Filip je po poti pridigal evangelij, dokler ni prišel do Cezareje približno 90 km severno.

Zgodnje krščansko obdobje Helenizirani in zatem krščanski Azotos je ostal pomembno mesto do 7. stoletja, ko je prišel pod muslimansko oblast. Mesto je na Kalcedonskem koncilu leta 451 zastopal Heraklij iz Azotosa.

Zgodnje islamsko obdobje thumb|250px|Minat al-Qal'a

Umajadski kalif Abd al-Malik, graditelj slavne jeruzalemske Kupole na skali, je v nekdanjem Azotos Paralios ali njegovi bližini zgradil obalno trdnjavo,Reuven Vunsh, Oren Tal, Dorit Sivan (8. avgust 2013): Horbat Ashdod-Yam, Hadashot Arkheologiyot. Pridobljeno 5. aprila 2015. ki so jo kasneje rekonstruirali Fatimidi in križarji.Andrew Petersen: The Towns of Palestine under Muslim Rule: AD 600-1600, BAR International Series 1381, 2005, str. 90-91.

V srednjveškem arabskem obdobju se je mesto imenovalo Mahuz Azdud – pristanišče Azdud.Pringle 1998, str. 72.History of Yavneh-Yam, Tel Aviv University.

Geograf Ibn Hordadbeh (okoli 820-912) celinski Ašdod omenja kot Azdud in pravi, da je bila v njem poštna postaja med Ramlo in Gazo.Khalidi 1992, str. 110.

Križarsko obdobje Dokumenti iz križarskega obdobja kažejo, da je Ašdod pripadal Ramalskemu gospostvu. Zgleda, da je Ramalski gospod Hugo obalno ašdodsko trdnjavo leta 1169 predal svojemu vitezu Nikolaju de Beroardu. V tem obdobju se je trdnjava imenovala Castellum Beroart (Beroartov grad).

Ajubidsko in mameluško obdobje V ajubidskem in mameluškem obdobju se pristanišče Ašdod nič več ne omenja, ker so ga muslimani skupaj z drugimi pristaniškimi mesti verjetno porušili zaradi strahu pred križarsko invazijo z morja. Z uničenjem pristanišča je spet postal pomemben celinski Ašdod.

Osmansko obdobje thumb|250px|Isdud v letih 1914–1918 Položaj Ašdoda na Via Maris, ki je povezovala Anatolijo in Egipt, je v osmanskem obdobju ponovno okrepil njegov pomen. Leta 1596 je bil Ašdod kot Sdud upravno središče podookrožja (nahija), ki je spadalo v okrožje (liva) Gaza. V njem je bilo 75 gospodinjstev s 413 člani, samimi muslimani. Naselje je plačevalo fiksen davek, ki je znašal eno tretjino pridelka pšenice, ječmena, sezama, sadja, koz in medu, skupaj 14.000 akč.Hütteroth in Abdulfattah 1977, str. 143.A. Petersen (2005): The Towns of Palestine under Muslim Rule AD 600–1600, BAR International Series 1381, str. 133.

Leta 1833 je Esdud omenjen kot muslimanska vas v okrožju Gaza.Robinson and Smith 1841, vol 2, str. 368.

V poznem 19. stoletju je bil Isdud opisan kot vas, ki je raztresena po vzhodnem pobočju nizkega hriba, pokritega z vrtovi. Na južni strani vasi je bil porušen han. Hiše so bile enonadstropne, obdane z visokimi zidovi iz na soncu sušenih zidakov. Imela je dva glavna vira vode: majhno jezero in obzidan vodnjak. Oba sta bila obdana z nasadi datljevih palm in figovcev.Conder in Kitchener, 1882, SWP II, str. 409.

Britanski mandat thumb|250px|Dvorišče hiše v Isdudu okoli leta 1945