Nebhepetre Mentuhotep II. je bil faraon iz Enajste egipčanske dinastije, ki je vladal 51 let od okoli 2061 pr. n. št. do 2010 pr. n. št. Okoli 39. leta vladanja je ponovno združil Gornji in Spodnji Egipt, s čimer se je končalo prvo vmesno obdobje Egipta. Mentuhotep II. se zato šteje za prvega faraona Srednjega egipčanskega kraljestva.
Družina thumb|left|250px|Relief s podobami ogromnega Mentuhotepa II., Intefa III. (desno), zakladnika Hertija in kraljice Ije (levo)
Mentuhotep II. je bil sin faraona Intefa III. in njegove žene Ije, ki je bila hkrati njegova sestra. Njihove sorodstvene vezi so dokazane na Henenujevi steli "Kairo 36346".J.J. Clere, J. Vandier. Textes de la premiere periode intermediaire et de la XIeme dynasty, 1st vol. Bibliotheca Aegyptiaca X. Complete Stele na str. 21.Henri Gauthier. Quelques remarques sur la XIe dynastie. BIFAO 5 (1906): 39. Posredno so dokazane tudi na reliefu v Šatt er-Rigalu.Silke Roth. Koenigsmutter. str. 189.
Mentuhotep II. je imel veliko žena, ki so bile pokopane skupaj z njim ali v neposredni bližini njegovega pogrebnega templja.Aidan Marc Dodson; Dyan Hilton. The complete royal families of ancient Egypt. Thames and Hudson. London, september 2004, februar 2010.
Tem (tm) bi lahko bila Mentuhotepova glavna žena, ker so jo naslavljali hmt-nswt, "kraljeva žena", hmt-nswt mryt.f, "kraljeva žena, njegova ljubljenka" in wrt-Hts-nbwi, "velika (kraljica), ki nosi eno od žezel dveh gospodarjev". Z Mentuhotepom II. je imela dva otroka, od katerih je bil eden zagotovo Mentuhotep III. Umrla je za svojim možem. Pokopana je skupaj s sinom v Mentuhotepovem pogrebnem templju.Silke Roth. Die Königsmütter des Alten Ägypten von der Frühzeit bis zum Ende der 12. Dynastie. Otto Harrassowitz. Wiesbaden. 2001. Njen grob je odkril Lord Duffering leta 1859, odkopal pa D. Arnold leta 1968.Dieter Arnold. Der Tempel des Königs Mentuhotep von Deir el-Bahari 3 vols. Philipp von Zabern. Mainz. 1974. Neferu II. ("Čudovita") so naslavljali "kraljeva žena" in hmt-nswt-mryt.f, "kraljeva žena, njegova ljubljenka". Ker je nosila tudi naslov s3t-nswt-smswt-n-kht.f, "najstarejša kraljeva hčerka njegovega telesa", irjt-p3t, "kronska princesa" in hmwt-nbwt, "goospodarica vseh žensk", bi lahko bila tudi njegova sestra. Pokopana je bila v grobnici TT319 v Deir el-Bahariju.
thumb|left|250px|Sarkofah Mentuhotepove žene Kauit; fotografija E. Navillea (1907) Sarcophagus of Kawit on Wikimedia Commons.
Kauit (k3wj.t) je bila ena od nižjih žena Mentuhotepa II. Naslavljali so jo hmt-nswt mryt.f, "kraljeva žena, njegova ljubljenka" in khkrt-nswt, "kraljev okras". Bila je svečenica boginje Hator in zelo verjetno Nubijka.Wendrick, Willike (2010). Egyptian Archaeology. Wiley-Blackwell. str. 151. ISBN 978-1-4051-4988-4.Török, László (2008). Between Two Worlds: The Frontier Region Between Ancient Nubia and Egypt 3700 BC - 500 AD. Brill. str. 83.ISBN 978-90-04-17197-8. Pokopana je bila pod teraso pogrebnega templja Mentuhotepa II. Njen sarkofag je odkril E. Naville leta 1907. Sadeh, Ašajet, Henhenet in Kemsit so bile nižje žene Mentuhotepa II. Naslavljali so jih ofhmt-nswt mryt.f, "kraljeva žena, njegova ljubljenka" in khkrt-nswt-w3tit, "edinstven kraljev okras". Vse so bile svećenice boginje Hator.Callender v Ian Shaw (urednik). The Oxford History of Ancient Egypt. str. 141. Pokopane so skupaj v votlini pod teraso pogrebnega templja Mentuhotepa II.Sarcophagus of Henhenet.Shrine of Henhenet. Ena od alternativnih teorij pravi, da je bila Henhenet ena od drugih žena Intefa III. in morda mati Neferu II. Henhenet je morda umrla na porodu. Muit je bila pet let stara deklica, pokopana skupaj z drugimi ženami Mentuhotepa II., zato ni jasno, ali je bila ena od njegovih žena ali ena od njegovih hčera.
Vladanje Mentuhotep II. se šteje za prvega vladarja Srednjega kraljestva. Torinski seznam kraljev mu pripisuje 51 let vladanja. Mnogo egiptologov je zaradi dveh skalnih reliefov s podobo Mentuhotepa II. in napisom "Intef" dolgo časa domnevalo, da je bil njegov predhodnik Intef III. Amenhotepov oče. To seveda ni povsem zanesljivo, ker so se takšni reliefi izdelovali tudi v propagandne namene. Razen tega je poreklo Mentuhotepa II. povezano s še nekaj drugimi težavami: faraon je kat trikrat spremenil svoje ime in se razglašal za potomca različnih bogov.Callender v Ian Shaw (urednik). Oxford History of Ancient Egypt. str. 139.
thumb|right|200px| Pobarvan kip sedečega Mentuhotepa II. iz rdečega peščenjaka, Egipčanski muzej, Kairo
Zgodnje vladanje Mentuhotep II. je ob prihodu na prestol nasledil obsežno ozemlje od prvega Nilovega katarakta na jugu do Abidosa in Tjebuja na severu, ki so ga osvojili njegovi predhodniki. Zgleda, da je prvih štirinajst let vladal mirno in samo v tebanski regiji, ker ni za to obdobje nobenih trdnih dokazov o vojaških konliktih. To bi lahko pomenilo, da je na prestol prišel mlad, in hkrati posredno potrdilo trditev, da ja vladal 51 let.
Ponovna združitev Egipta V 14. letu vladanja je na severu Egipta izbruhnil upor, najverjetneje zaradi konfliktov med Mentuhotepovim delom Egipta s prestolnico Tebe in rivalsko Deseto dinastijo s sedežem v Herakleopolisu, ki je grozila z napadom na Gornji Egipt. Štirinajsto leto Mentuhotepovega vladanja se v njegovih letopisih imenuje "Leto tiniškega kriminala" in se zagotovo nanaša na herakleopolsko osvojitev tiniške regije in domnevno oskrunitev stare egipčanske nekropole v Abidosu. Mentuhotep II. je na sever takoj poslal svojo vojsko. Arheologi so v 1920. letih v Deir el-Bahariju odkrili grob z nemumificiranimi trupli 60 v bitki ubitih vojakov, ovitimi v lanene prte z Mentuhotepovo kartušo. Pokopani so bili v bližini grobnic tabanskih vladarjev, zato se domneva, da gre za trupla junakov, ubitih med spopadom med Mentuhotepom II. in osvajalci s severa.Callender v Ian Shaw (urednik). Oxford History of Ancient Egypt, str. 140. Vladar Spodnjega Egipta Merikare je v bitki verjetno padel, kar je še bolj oslabilo njegovo kraljestvo in ponudilo Mentuhotepu II. priložnost, da ponovno združi Egipt. Natančen datum združitve ni znan. To se je zgodilo vejetno kmalu po 39. letu njegovega vladanja.Grajetzki. The Middle Kingdom. str. 19. Proces združevanja je očitno trajal veliko časa, morda zaradi splošne negotovosti v državi: v grobovih običajnih ljudi so arheologi odkrivali orožje, uradniki pa so na pogrebnih stelah upodobljeni z orožjem in ne z regalijami kot običajno. Ko je Mentuhotepov naslednik kakšnih dvajset let po združitvi Egipta poslal odpravo v Punt, je moral v Vadi Hammamatu najprej obračunati z uporniki.
thumb|left|150px|Valjast pečatnik Mentuhotepa II., Muzej Louvre
Po združitvi Egipta so imeli podložniki Mentuhotepa II. za boga ali vsaj polboga. To se je dogajalo še v Dvanajsti dinastiji kakšnih dvesto let kasneje.M. Collier, B. Manley, R. Parkinson. How to Read Egyptian Hieroglyphs: A Step-by-Step Guide to Teach Yourself.
Vojaške operacije izven Egipta Mentuhotep II. je v 29. in 30. letu vladanja poslal vojsko pod poveljstvom svojega vezirja Ketija na jug v Nubijo, ki je v prvem vmesnem obdobju Egipta postala neodvisna. V tem času se je v egipčanskih dokumentih Nubija prvič začela omenjati kot Kuš. Mentuhotep je razen tega v trdnjavo na otoku Elefantina namestil svojo vojsko, ki bi jo lahko hitro poslal proti jugu. Obstajajo tudi dokazi o njegovih vojaških aktivnostih v Kanaanu.
Reorganizacija državne uprave V celem prvem vmesnem obdobju Egipta so bili pomembni nosilci oblasti guvernerji provinc – nomarhi. Njihov položaj je v Šesti dinastiji postal deden, propad centralne državne uprave pa jim je omogočil popolno oblast v njihovih nomih. Mentuhotep II. je po združitvi Egipta začel izvajati trdo politiko centralizacije državne uprave. Svoj položaj je okrepil z uvedbo položaja vezirja Gornjega in vezirja Spodnjega Egipta in na ta položaja imenoval Bebija in Dagija. Vezirja sta imela popolno oblast nad lokalnimi nomarhi.Callender v Ian Shaw (urednik). Oxford History of Ancient Egypt. str. 140-141.
Drugi pomembni visoki državni uradniki so bili zakladnik in organizator Mentuhotepovega sed festivala Keti, zakladnik Meketere in nadzornik pečatarjev Meru.
Ustanovil je tudi mobilno enoto dvornih uradnikov, ki so ob vezirjih nadzirali dejanja nomarhov. In ne nazadnje je odstavil vse nomarhe, ki so podpirali Deseto dinastijo, med njimi tudi guvernerja Asjuta. V tem času je začel tudi obsežen program svojega pobóženja in poudarjanja božanske narave vladarja.
Naslavljanje thumb|right|300px| Mentuhotepov tretji titularij iz Montujevega templja v Todu
Mentuhotepov program samopobóženja je razviden iz njegovih templjev, v katerih so ga upodabljali s pokrivalom bogov Mina in Amona. Morda najboljši dokaz njegove politike so njegovi trije vladarski naslovi: njegovo drugo horovo in nebti sta se glasila "Božanski vladar bele krone", proti koncu vladavine pa se je naslavljal tudi s "sin boginje Hator".
V vladarski karieri je dvakrat spremenil svoje vladarske naslove,Claude Vandersleyen. La titulature de Montouhotep II, Essays in Egyptology in honor of Hans Goedicke. Van Siclen. San Antonio. 1994. prvič v štirinajstem letu vladanja po začetnih uspehih vojnega pohoda proti Herakleopolisu Magna na severu Egipta. Drugič jih je spremenil malo pred 39. letom vladanja ali med proslavljenjen sed festivala v 39. letu vladamja.Callender v Ian Shaw (urednik). Oxford History of Ancient Egypt. str. 141. Z zadnjo spremembo je želel poudariti končne uspehe vojnih pohodov in združitev Egipta.
Prvi naslovi Drugi naslovi Tretji naslovi Horovo ime G5 S29-S34-F34:N16:N16 S.ˁnḫ-ib-t3wy"Hor, ki krepi srce dveh dežel" R8-S2 Nṯrj-ḥḏt"Božanski (nosilec)bele krone" F36-N16:N16 Šm3-t3.w(j)"Tisti, ki je združil dve deželi" Nebti ime G16 R8-S2Nṯrj-ḥḏt"Božanski (nosilec)bele krone" F36-N16:N16 Šm3-t3.w(j)"Tisti, ki je združil dve deželi" Zlato Horovo ime G8 N29*G5:S12-S9Bjk-nbw-q3-šwtj"Zlati sokol,vzvišen v perju" Prenomen M23:X1-L2:X1 ra:nb-Aa5 Nb-ḥ3pt-Rˁ"Gospodar krmila je Ra" ra:nb-P8 Nb-ḥ3pt-Rˁ"Gospodar krmila je Ra" Nomen G39*N5 mn:n:T-w-Htp:t*pMn-ṯw-ḥtp"Montu je zadovoljen" mn:n:T-w-Htp:t*pMn-ṯw-ḥtp"Montu je zadovoljen" mn:n:T-w-Htp:t*pMn-ṯw-ḥtp"Montu je zadovoljen"
Mentuhotepovo naslavljanje na plošno kaže željo po vrnitvi k izročilom Starega kraljestva. Na to še posebej kaže njegovih pet imen, ki jih je privzel po združitvi Egipta. Takšno naslavljanje se je pojavilo prvič po Šesti dinastiji in se je kasneje v prvem vmesnem obdobju pojavljalo zelo redko. Drug dokaz, da je Mentuhotep II. veliko pozornosti posvečal izročilom Starega kraljestva, je njegov drugi nomen, ki je včasih zapisan
<-O10-nb-O28-n:t*O49-G39:Y5-V13:Htp->s3 Hw.t-Hr nb(.t) iwn.t mnTw-Htp "Sin Hator, vladarice Dendere, Mentuhotep"
Omenjanje Hator in ne Raja je podobno naslavljanju Pepija I. (Šesta dinastija, 2332-2287 pr. n. št.). V kasnejših seznamih kraljev se je Mentuhotep II. omenjal z različnimi oblikami tretje skupine imen: <-ra:nb-P8-><-Y5:n-U33-Z7-Htp:t-p-Z7-G7->
Spomeniki Mentuhotep II. je naročil gradnjo številnih templjev, predvsem v Gornjem Egiptu, natančneje v Abidosu, Asuanu, Todu, Armantu, Gebeleinu, El Kabu, Karnaku in Denderi.Grajetzki. The Middle Kingdom. str. 20-21. Mentuhotep je s tem nadaljeval tradicijo gradnje lokalnih templjev, ki jo je začel njegov stari oče Intef II. Tradicija se je nadaljevala skozi celo Srednje kraljestvo.Callender v Ian Shaw (urednik): The Oxford History of Ancient Egypt. str. 127.
Pogrebni tempelj
Pogrebni tempelj thumb|240px| levo| Pogrebni tempelj Mentuhotepa II.: (2) skrivališče Bab el-Hosan,(2) spodnje stebriščne dvorane, (3) zgornja dvorana, (4) osrednja zgradba, morda piramida, prostor med (3) in (4) arkade, (5) stebriščna dvorana, (6) svetišče