Seznam osebnosti iz občine Ilirska Bistrica vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Do 19. stoletja
Peter Aleš (30. junij 1786, Povodje, Vodice – 15. april 1868, Trst, Italija), kmetijski pisec, narodni delavec in duhovnik; izdal je knjigo Zaveden kmet, ali najpotrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi Franc Bilc (1786, Ilirska Bistrica – 6. maj 1824, Harije), leksikograf, narodni buditelj, pesnik in duhovnik; dopisoval si je s Kopitarjem, Ravnikarjem in Vodnikom; zavzemal se je za prenovo slovenskega pravopisa in rabo črke Y v beseda z mehkim vokalom (lubesyn, tyrta) Blaž Hafner (23. avgust 1758, Škofja Loka – 10. avgust 1834, Ilirska Bistrica), zdravnik Matija Kastelec (24. januar 1620, Kilovče – 19. junij 1688, Novo mesto), asketični pisec, leksikograf, duhovnik in kanonik Matija Ličan (24. februar 1785, Ilirska Bistrica – 3. maj 1877, Ilirska Bistrica), rodoljub in eden od glavnih pobudnikov ustanovitve Čitalnice leta 1864 v Ilirski Bistrici Ludvik Valenčič a Premb (med 1600 in 1650, Prem – po 1701, Češka), nabožni pisec, duhovnik, redovnik, frančiškan Anton Valenčič Grgurc (8. januar 1769, Bistrica – 1. avgust 1837 Bistrica), postavil je stavbo, v kateri je bila prva pošta v Ilirski Bistrici in takrat edina pošta, ki so jo v času Ilirskih provinc postavili na Kranjskem; bil je prvi bistriški poštar
19. stoletje
Gaetano Alberti (23. julij 1878, Mormanno, Italija – 25. julij 1915, Podgrad), vojak; Silvano Baresi (18. maj 1884, Podgrad – 1. februar 1958, Gradež, Italija), arhitekt; Aleksa Benigar (28. februar 1893, Zagreb, Hrvaška – 1. november 1988, Rim, Italija), frančiškan, misijonar, teološki pisatelj in univerzitetni profesor; v enem izmed svoji del navaja, da je bil oče rojen v Trnovem, v Ilirski Bistrici; Andrej Benigar (8. november 1842, Trnovo, Ilirska Bistrica – 22. april 1926, Trnovo, Ilirska Bistrica), narodni buditelj, duhovnik Ivan Benigar (profesor) (29. januar 1845, Ilirska Bistrica – 24. december 1920, Radeče), šolnik Louis Beniger (12. oktober 1894, Trnovo, Ilirska Bistrica – 4. marec 1979, La Grande, Illinois, Združene države Amerike), pisatelj, publicist in urednik Anton Bežek (5. januar 1814, Postojna – 26. julij 1855, Ilirska Bistrica), zdravnik Janez Bilc (7. januar 1839, Trnovo, Ilirska Bistrica – 13. julij 1906, Trnovo, Ilirska Bistrica), pesnik, publicist, prevajalec, zbiralec ljudskega izročila, duhovnik Bogumil Brinšek (10. avgust 1884, Trnovo, Ilirska Bistrica – 13. september 1914, Soko grad, Srbija), alpinist, jamar in raziskovalec kraških jam, fotograf, častnik, član planinskega društva Drenovci Gabrijel Brinšek (17. maj 1871, Trnovo, Ilirska Bistrica – 1. julij 1935, Buenos Aires, Argentina), strokovnjak strojništva, projektant in društveni delavec; izselil se je v Argentino in po zaslugi Brinška in njegovi prijateljev ter sodelavcev je nastala prva slovenska organizacija v Južni Ameriki Edvard Bubnič (1. maj 1884, Slivje – 29. november 1959, Trnovo, Ilirska Bistrica), kulturni delavec Dragotin Česnik (13. september 1865, Knežak – 11. november 1939, Ljubljana), šolnik in narodnoobrambni delavec Fran Dominko (13. december 1870, Kobarid – 5. maj 1921, Ilirska Bistrica), sodnik Frane Domladiš (1896 - ?), inženir strojništva, lastnik Vencinove pile v Ilirski Bistrici Josip Grahor (1894, Dolnja Bitnja – 1986, Prem), član organizacije TIGR, gostilničar in trgovec Alojzij Grm (7. februar 1882, Zagorica, Dobrepolje – 13. november 1954, Ilirska Bistrica), notar, zborovodja, glasbeni pedagog, vodil je povojni zbor v Ilirski Bistrici Pavel Gustinčič (28. junij 1891, Volosko, Hrvaška – 18. oktober 1929, Travnik, Bosna in Hercegovina), slikar, osnovno šolo je obiskoval v Podgradu, realko pa v Gorici, slikal je predvsem krajino Krasa in Kranjske, bil je zvest impresionizmu in svojemu učitelju Jakopiču Karel Jamnik (13. september 1891, Brankovo na Dolenjskem – 3. november 1949, Trnovo, Ilirska Bistrica), duhovnik in apostolski administrator Reške škofije Slavoj Jenko (12. avgust 1852, Trnovo, Ilirska Bistrica – 6. avgust 1907, Hrušica), politik, narodni gospodar in narodni buditelj, domoljub, župan Podgrada in deželni poslanec Dragotin Kette (19. januar 1876, Prem – 26. april 1899, Ljubljana), pesnik, pisal je tudi kratko impresionistično prozo in dela za otroke (basni, pravljice, otroške pesmi in povesti); po njem se imenujejo osnovna šola, ulica in moški pevski zbor v Ilirski Bistrici Janez Krstnik Kalan (18. junij 1894, Suha – 21. julij 1963, Trnje), duhovnik, nabožni in javni delavec, bil je župnik tudi v Knežaku; leta 1936 je zahteval, da morajo imeti slovenska dekleta, ki služijo na Reki, pravico opraviti velikonočno spoved v domačem jeziku Albert Klun (21. junij 1926, Brezovica (Hrpelje-Kozina) – 6. junij 2002, Izola), zgodovinar, nekaj časa je živel v Ilirski Bistrici Alojzij Kraševec, (20. april 1882, Tominje – 1. januar 1944, Reka, Hrvaška), duhovnik, narodni in gospodarski delavec Franc Kruh (13. januar 1898, Šembije – 3. februar 1964, Šembije), gozdni delavec in član organizacije TIGR Jožef Marija Kržišnik (31. marec 1865, Lenart nad Lušo – 22. januar 1926, Ilirska Bistrica), pesnik, prevajalec in duhovnik Ivan Lah (9. december 1881, Trnovo, Ilirska Bistrica – 18. maj 1938, Ljubljana), pisatelj, publicist in prevajalec, profesor na gimnaziji; ko je bil star eno leto, so se preselili na Dolenjsko Karel Lavrič (1. november 1818, Prem – 3. marec 1876, Gorica), pravnik, politik in narodni buditelj, organizator kulturnega in političnega življenja na Primorskem Aleksander Ličan (29. marec 1839, Ilirska Bistrica – 4. oktober 1890, Ilirska Bistrica), posestnik, trgovec in župan (kot župan je dal zgraditi zvonik cerkvi sv. Jurija v Ilirski Bistrici), prvi predsednik bistriške čitalnice, lastnik mlina in žage Aleksander Ličan mlajši (1876–1943), sin župana in trgovca Aleksandra Ličana, napisal je knjigo Spomini iz Sibirije Josip Ličan (31. julij 1874, Ilirska Bistrica – 8. junij 1929, Gorica), prosvetni delavec in profesor bogoslovja, dal je pobudo za ustanovitev goriške Mohorjeve zveze, kateri je bil prva štiri leta tudi predsednik Jožefa Maslo (1891, Ostrožno Brdo – 26. november 1944, Auschwitz, Poljska), partizanska mati in borka za svobodo, imela je 11 otrok in prav vsi so bili aktivni v NOB; po njej se imenuje vrtec v Ilirski Bistrici Bogomir Maraž (8. januar 1899, Vrtojba – 1963, Ilirska Bistrica)Osebni vir., fotograf, iz Vrtojbe je prišel v Ilirsko Bistrico in leta 1920 na sedanjem Titovem trgu odprl prvi Maražev fotografski atelje, v katerem so bili kasneje zaposleni še njegova brata Dominik in Silvester ter sestri Suzana in Ida; po njem je obrt prevzel brat Silvester Maraž Alojzij Mihelčič (3. marec 1880, Harije – 10. februar 1975, Ljubljana), zborovodja, skladatelj, organist in župan; napisal je 430 skladb Jernej Novak (glasbenik) (14. avgust 1886, Knežak – 1934, Ljubljana), glasbenik in skladatelj Franc Pavlovec (12. avgust 1897, Trnovo, Ilirska Bistrica – 12. februar 1959, Ljubljana), slikar Josip Potepan - Škrljev (8. marec 1848, Dolnji Zemon – 6. marec 1893, Dolnji Zemon), čebelar, posestnik, sadjar, krajevni zgodovinar in etnograf; bil je napreden kmet, ki je okoliške kmete spodbujal k naprednim tehnikam sadjarstva in čebelarstva; svoje članke je objavljal v takratnem časopisju (npr. Bleiweisove novice); nekaj časa je bil tudi župan Jablanice Gvido Rant (16. januar 1880, Prem – 7. maj 1956, Ljubljana), bogoslovni pisatelj, duhovnik, redovnik in frančiškan Blaž Sušnik (29. januar 1834, Gozd – 3. april 1866, Knežak), pesnik, književnik in duhovnik Janko Saftič (1895–1919), prvi upornik in prva žrtev po italijanski zasedbi Primorske, ubili so ga karabinjerji, potem ko se je z njimi in vojaki spopadal zaradi nesprejemanja novih oblastnikov Josip Schauta, (27. maj 1852, Mladá Boleslav, Češka – 16. september 1922, Želimlje), gozdarski strokovnjak, leta 1873 je prišel k upravi veleposestva Snežnik in hkrati je učil na tamkajšnji gozdarski šoli Josef Schellander (9. 2. 1839 Hrušica pri Podgradu – 26. 3. 1924 Trst), pomorski častnik, oče pisateljice Irene Schellander iz Trsta, gl. Österreichisches Biographisches Lexikon Henrik Schollmayer-Lichtenberg, plemeniti (23. november 1860, Althofen, Avstrija – 21. januar 1930, Lož), gozdarski strokovnjak, gospodarstvenik in politik Radovan Strnad (1874–1933), prvi predsednik ilirskobistriške podružnice Čebelarskega društva Aleksander Škofic (21. januar 1822, Rzeszów, Poljska – 17. november 1892, Dunaj, Avstrija), botanik, ustanovitelj strokovne revije Oesterr, pisal je o vzponu na Snežnik Aleksander Tomšič (19. avgust 1893, Ilirska Bistrica – 19. oktober 1992, Dutovlje), gospodarski in prosvetni delavec, zadnji bistriški mlinar in pilar Jakob Tomšič (5. september 1897, Bač – 16. januar 1994, Cleveland, Združene države Amerike), slovenski pesnik in pisatelj Fran Tončič (28. september 1893, Hrušica – 3. november 1978, Ljubljana), politični delavec, pravnik in odvetnik Leopold Turšič (13. november 1883, Lož – 30. maj 1927, Krško), pesnik in duhovnik, napisal in objavil je spis Na Snežnik Rudolf Ukovič (11. september 1894, Hrušica – 27. maj 1918, Radgona), gozdarski tehnik, vodja upornikov 97. pešpolka v Radgoni; po njem se imenuje osnovna šola v Podgradu Frančiška Urbančič Štebi (1884, Ilirska Bistrica – po letu 1968) učiteljica in prva slovenka, ki je na slovenski gimnaziji maturirala z dovoljenjem, da se vpiše na fakulteto Fran Valenčič (29. januar 1878, Ilirska Bistrica – 16. september 1916, Doberdob, Italija), pesnik in pravnik; svoje pesmi je objavljal v Ljubljanskem zvonu, priznaval se je za Kettejevega in Murnovega učenca, bila sta mu v vzor Ivan Vesel-Vesnin (16. avgust 1840, Mengeš – 10. december 1900, Trnovo, Ilirska Bistrica), pesnik, prevajalec (največ je prevajal iz ruščine), duhovnik; za Dramatično društvo je poslovenil komedijo Revizor (Gogolj) Miroslav Vilhar (7. september 1818, Planina – 6. avgust 1871, grad Kalec), skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar, živel in pesnikoval je na gradu Kalc; bil je tudi župan Knežaka Viktor Ziernfeld (20. julij 1883, Knežak – 31. oktober 1942, Bistrica ob Dravi), gozdarski strokovnjak, bil je upravitelj gozdarskega veleposestva Snežnik Ciril Žnidaršič (3. avgust 1882, Ilirska Bistrica – 2. november 1938, Ljubljana), gradbenik, hidrotehnik, univ. profesor Anton Žnideršič (13. marec 1874, Ilirska Bistrica – 21. december 1947, Ljubljana), čebelar, gospodarstvenik, izumitelj, podjetnik, trgovec, publicist in kronist; nadgradil je Albertijev panj in tako je nastal AŽ-panj (Albert-Žnideršičev panj); po njem se imenuje osnovna šola v Ilirski Bistrici
20. stoletje
Avgust Ambrožič (21. september 1904, Ilirska Bistrica – 1979, Ilirska Bistrica), zadnji bistriški pilar, Tigrovec zadolžen za propagando, interniran v taborišče Lama dei Peligni kot nasprotnik fašizma Fran Baša (11. september 1901, Trnovo, Ilirska Bistrica – 18. junij 1972, Trst, Italija), pravnik Ivan Berce (21. december 1915, Mala Bukovica – 18. november 1979, Ljubljana), šolnik in vzgojitelj Leopold Berce (25. november 1912, Mala Bukovica – 30. marec 1942, Maribor), slovenski organizator študentskega gibanja Vanda Bezek (3. avgust 1933, Opatija, Hrvaška), umetnostna zgodovinarka; sodelovala je pri pripravi razstav in razstavni katalogov Pokrajinskega arhiva Koper in ena izmed razstav je bila Ilirska Bistrica skozi stoletja (1977) Franc Bole (9. avgust 1932, Koritnice), urednik, publicist, pedagog, duhovnik, urednik revije Ognjišče ter soustanovitelj in prvi direktor Slovenske karitas Aleksander Borenović (20. januar 1967, Postojna), pesnik, pisatelj in vsestranski kulturni ustvarjalec Alojz Boštjančič (1932–2017), glasbenik, pevovodja in vodja Kvarteta bratov Boštjančič, po poklicu geometer