thumb|Grb vitezov Ravbarjev Ravbarji (tudi Raubarji) so bili eden od najstarejših rodov kranjskih plemičev, ki so bili sprva vazali Ortenburžanov in nato Celjskih grofov. Rodbina najverjetneje izvira iz Koroške,V listini z dne 14. februarja 1354 (KLA, AUR, sig. 335 [1354 II 14]) se za neko vetrinjsko hubo v Unterbergnu pri St. Stephanu na Krappfeldu omenja, da jo po kupnem pravu zaseda Nikolaj Ravbar (Nichlav der Rawber). Kot njihova vazala se na Kranjskem prva omenjata brata Štefan in Janez (I.) Ravbar, in sicer 4. junija 1379. Takrat je namreč grof Friderik III. Ortenburški bratoma za 100 mark soldov beneškega denarja zastavil deset hub v Zbiljah in za 72 mark desetino v Iški vasi.ÖStA-HHStA, AUR, 1379 VI 4.
Na Kranjskem je bil njihov rodbinski grad Kravjek, ki je bil fevd koroških deželnih knezov, v najemu pa so ga imeli Ortenburžani in grofje Celjski. Kot začetnik viteškega rodu se omenja Matija okoli leta 1400, nato pa leta 1422 in 1433 Friderik Ravbar, kateremu je leta 1422 kot nekdanjemu ortenburškemu vazalu podelil dvor z desetinami v Nemški vasi pri Ribnici, leta 1433 pa grad Kravjek kot sekundarni fevd in v zastavi od Celjskih. V začetku 16. stoletja so se Ravbarji naselili tudi v Spodnji Avstriji in celo v Transilvaniji. Transilvanska družinska veja rodu je živela najdlje, kranjska, štajerska in avstrijska so do leta 1850 izumrle. Lenarta pl. Ravbarja in njegovega brata Nikolaja je cesar Maksimilijan I. Habsburški leta 1516 povzdignil v baronski stan in jima podelil naziv baron Plankenštajnski in Karlštetski, leta 1681 pa je bil naslov baronov potrjen za dednega v avstrijskih dednih deželah. Zaradi nejasnosti ali sta Oto Henrik in Vid Krištof Ravbarja povzdignjena v baronski stan je to 12. aprila 1681 potrdil cesar Leopold.
Zgodovina
Rod naj bi se izvorno imenoval Engelšalk in naj bi imel pravico, da v zameno za darila in usluge koroškemu knezu po deželi nekaznovano ropa (nem.: rauben) in pleni. Zato naj bi se jih oprijelo ime rauber. Pierers Universallexikon, Band 13. Altenburg 1861, S. 841 auf zeno.org; auch Wurzbach, Rauber von Plankenstein, die Freiherren, BLKÖ (siehe Literatur)Čeprav nimamo jasnih pisnih dokumentov, lahko iz viteških grbov ugotovimo, da so se konec 14. ali v začetku 15. stoletja na Dolenjskem z medsebojnimi porokami močno povezali s Črnomaljskimi vitezi.
Listina celjskega grofa Hermana II. Celjskega iz leta 1422 potrjuje prisotnost viteza Friderika Ravbarja na Kranjskem, tista iz leta 1433 pa nam dokazuje, da je vsaj od takrat gospodaril na gradu Kravjeku. Ta je imel brata Janeza II. RavbarjaOba sta omenjena v seznamu Kranjcev iz let 1421–1422 (Nared, Seznami, str. 330)., ki se v listinah pojavlja z njim leta 1436. Friderik je imel še enega brata Ulrika. Friderikov naslednik na Kravjeku je bil sin Jurij II. (1468) in za njim njegov brat Baltazar (1478).
Pravi vzpon Ravbarjev se je začel v drugi polovici 15. stoletja, ko sta vodenje družinske politike prevzela brata Nikolaj in Gašper, sinova Ulrika Ravbarja. Nikolaj Ravbar je bil zelo uspešen vojaški poveljnik in upravnik, ki je bil v letih 1477–81 glavar Trsta, od leta 1482 pa glavar grofije Pazin. Ta Nikolaj Ravbar je imel vsaj štiri sinove, Krištofa, Lenarta, Mihaela in Nikolaja II. Slednja sta bila zajeta v bojih z Benečani. Nikolaj II. je bil kar 27 let glavar Trsta (1509–1536), za kar mu je ob koncu vdanega službovanja v času več vojn z Benetkami cesar Karel V. v začetku leta 1521 podelil v fevd grad Socerb s pripadajočim gospostvom in dvema mitnicama (mitnico Klanec), Muhov grad (grad Mokovo) in grad Črni Kal. Krištof Ravbar je bil drugi ljubljanski škof in državnik, diplomat in vojaški strateg. Bil je spreten upravitelj in sposoben pravnik, za zasluge v cesarski službi mu je Ferdinand I. Habsburški podelil naslov in pravni položaj kneza (knezoškof). Tudi zato je bil v letih 1529 in 1530 deželni glavar Kranjske in Slovenske marke. Malo manj kot pol stoletja je bil močno povezan z življenjem na Slovenskem; upiral se je Benečanom, Turkom, naslonil se je na habsburško monarhijo, milo pa je nastopal zoper kmečke upornike. Krištofov brat Lenart Ravbar je v tem času na dvoru cesarja Maksimilijana I. deloval kot cesarjev svetovalec in vrhovni dvorni maršal. Cesar je Lenarta in tretjega brata Nikolaja II. leta 1516 povzdignil v barona z naslovom "baron Plankenštajnski in Karlštetski" (Freiherr von Plankenstein und Karlstetten). Od leta 1532 do smrti je bil Krištof Ravbar tudi deželni glavar in upravnik v Gornji Avstriji.
Pomembnejše osebe tega rodu thumb|Grad Plankenstein thumb|Graščina Karlstetten thumb|Grad Kravjek thumb|Pogled z vzhoda na Graščino Petronell (2018) thumb|Graščina Petronell iz zraka Lenart († 1521), gospod Plankenštajnski, Karlštetski in iz Dobre; cesar ga je skupaj z bratom Nikolajem II. leta 1516 povzdignil v barona z naslovom "baron Plankenštajnski in Karlštetski" (Freiherr von Plankenstein und Karlstetten), Andrej Eberhard Ravbar (1507–1575) je bil poznan kot nemški Herkules, cesarjev svetovalec in član vrhovnega dvornega vojnega sveta cesarja Maksimilijana II. Habsburškega, portraitindex.de Nikolaj (Nicolaus) Ravbar, glavar v Trstu (1477–1481) in Pazinu, Gašpar Wolfgang Ravbar († 1526), glavar v Trstu (1483–1486, 1493–1496) in Pazinu ter na Reki (1483–84, 1490–96), Ivan Ravbar, glavar na Reki (1507–8, 1519–21), Nikolaj II. Ravbar, baron Plankenštajnski, glavar v Postojni, na Krasu in v Trstu (1509–1520, 1524–1536), Krištof Ravbar (*pred 1466; † 1536), ljubljanski škof, deželni glavar Kranjske, upravnik Spodnje Avstrije Adam Ravbar, poveljnik kranjske deželne konjenice v bitki pri Sisku leta 1593, Ludvik baron Ravbar s Kravjeka (grad v današnji občini Ivančna Gorica) (1776–1831), Komornik v Olomucu, zadnji član kranjske družinske veje baronov Ravbarjev.Die Freiherren von Rauber zu Weineck in Illyrisches Blatt Nro 13, 1. April 1841 link
Posest v lasti in v fevdu
Posestva na Kranjskem Kravjek (ok. 1400–1764) dvorec Kravjek (1535–1698) Šteberk (ok. 1483–1635) Završje v Istri (ok. 1483–1511) Krumperk (1517–1631) Školj (1483–1569) Mali grad pri Planini (1483–1569) Kozjak (1611–1689) Socerb (1521–1535) Črni Kal (1521–1535) Grundelj (1650–1690) Kot (1736–1780) dvorec Dragomelj (1758–1797) dvorec Mengeš (1779–1798)
Posestva na Koroškem Frankenstain (1478–1572) Rinek (Reinegg) (1507–1629) Gornje Trušnje (1481–1483, 1544–1576, 1605–1629)
Posestva na Štajerskem Thalberg (1565–1598) Ravbarjev dvorec (Rauberhof) v Gradcu (pred 1490–1559)
Posestva v Spodnji Avstriji
Jaidhof (1515–1521) Plankenštajn (1516–1559) Karlstetten (1516–1559) Krumau (1522–1601) Grub (1525–1558) Dobra (1533–1559) Petronell (1541–1573)
Posestvo v Gornji Avstriji
dvor Auhof pri Pergu (1430–1455)
Rodbinski grb thumb|Grb Ravbarjev thumb|Grb Ravbarjev iz Plankenštajna
Literatura Nared Andrej: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov. Arhivi 28, 2005, str. 313–334. Karl Schmutz: Historisch-topographisches Lexicon von Steyermark Band 3, Graz 1822 S. 284f Johann Christian von Hellbach: Adels-Lexikon, 2. Band, Ilmenau 1826, S. 289 Heinrich von Kadich, Conrad Blazek: Der Mährische Adel, Nürnberg 1899, S. 294 Friedrich Wilhelm Leitner: Genealogische Nachrichten zu den Freiherren von Rauber, in Adler. Zeitschrift für Genealogie und Heraldik, Band 20, 1999/2000
Spletne povezave
Freydal: des Kaisers Maximilian I. Turniere und Mummereien; mit einer geschichtl. Einleitung. Wien, 1882, S. XCI link zu Universität Tübingen
Sklici
Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem