Zahodna fronta je med prvo svetovno vojno potekala od Francije ob reki Marni do švicarske meje. Na tej fronti sta si najprej nasproti stali Nemško cesarstvo in Francija, ki sta se jima kasneje pridružili še Velika Britanija in ZDA. Bitka, ki je najbolj zaznamovala to fronto, je bila bitka pri Marni, ki je trajala kar štiri leta. Pomembna je bila tudi bitka na reki Somi (1916).
Vojni načrti General Alfred von Schlieffen je ob odhodu v pokoj nemški vojski kot svojo oporoko zapustil načrt za bodočo vojne operacije proti Franciji. Načrt, ki je bil star že več kot deset let je bil nekoliko zastarel saj ni upošteval moči ruske vojske, ki je do leta 1914 narasla, in vstopa Italije v vojno. Schlieffen je bil namreč prepričan, da bo prihodnja vojna spopad s Francijo, Rusijo in Veliko Britanijo, da bo odločilno bojišče v Franciji in da bo morala biti Nemčija proti Rusiji v Defenzivi, trajanje vojne je odvisna od hitrosti poraza Francije. Francoske utrdbe ob Nemško- Francoski meji so premočne zato jih je potrebno obiti skozi nevtralno Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg čeprav Nemčija jamči za njihovo nevtralnost. Leta 1914 je general Moltke nemškemu generalštabu predložil popravljen Schlieffnov načrt, ki pa je v osnove še vedno ostal nespremenjen. V novem načrtu je bilo potrebno računati na večjo moč ruske armade, ki se je od leta 1905 ponovno opomogla. Tudi Francozi so okrepili armado, Britanci pa so imeli na voljo zelo učinkovito ekspedicijsko armado. Nemški načrt je bil usklajen z Avstro-Ogrskim, ta naj bi nekaj dni po nemškem napadu na Francijo napadla Rusijo in tako krila Nemško armado.
Na antantni strani je bil leta 1913 sprejet francoski načrt Jeffre-Žilinski, ki je predvideval, da bodo Nemci napade na Francijo in Rusijo izvajali ločeno. Zato naj bi zaveznici zaveznici vojaške operacije proti nemški vojski izvajali istočasno. Med tema pa z Britanci ni bilo nobenih trdnih dogovorov. V letih 1913 in 1914 je prišlo le do dogovora, da bo imela britanska armada okoli 120.000 vojakov, ki bodo nameščeni v coni Maubeuge-Hirson-Bisigny vendar le v primeru če ta stopi v vojno. Belgiji, ki je bila sicer nevtralna je leta 1914 pričakovala, da jo bo Nemčija napadla. Njen obrambni načrt je bil defenziven, vojska bi se postopoma umikala v utrjeno cono Liegea kjer bi počakala na morebitno pomoč zahodnih zaveznikov.
Stanje v vojskah Nemška armada je bila leta 1914 najučinkovitejši borbeni stroj na svetu. Imela je odličen poveljniški kader, vojaki pa so bili disciplinirani in odlično izurjeni. Njena oprema je bila najsodobnejša še posebej težko topništvo. V primeru vojne je Nemška armada imela pripravljene rezerve. Za razliko od Nemcev Francozi niso imeli nobenih rezerv. Zanemarili so težko topništvo. Njihova ofenzivna doktrina, ki naj bi jo sprožili proti Nemčiji pa ni bila realistična. Poveljniški kader je bil sicer discipliniran vendar pa v kritičnih trenutkih ni znal sam sprejemati pomembnih odločitev. Britanska ekspedicijska armada je bila številčno majhna zato pa izredno učinkovita poklicna vojska z izkušenimi poveljniki. Kljub temu jo je vojna ujela nepripravljeno saj ni bila pripravljena za velike vojaške operacije.
Avgusta 1914 so tako vsi pričakovali, da bo vojna kratka in zmagovita. Po nekaterih ocenah naj bi trajala le do božiča, nato pa se bojo vojaki odpravili domov. Le malokdo se je zavedal, da vojna v teh novih okoliščinah ni več šport kraljev kot je bila leta 1870, ko se je na tisoče vojakov spopadlo na omejenem bojišču. V pripravah na vojno je bilo največ razlik v količini streliva. Še najbolj so bili popravljeni Francozi in Nemci. Toda Francozi so zelo slabo razumeli spremembe, ki jih je prinesla industrijska revolucija. Njihova vojska je imela še vedno barvne uniforme medtem, ko je imela nemška že umazano sive, prilagojene zemljišču.
Vojna Leto 1914 250px|thumb|left|Francoski bajonetni napad. 4. avgusta Nemci napadejo Belgijo. Belgijska vojska se v nasprotju s pričakovanji Nemcev trdoživo brani zato jim ne uspe zasesti belgijskih trdnjav Liege in Nemur, kar povzroči zastoj pri napredovanju vojske. Ker pa je pritisk nemških enot prehud se po padcu trdnjav belgijska vojska umakne v Antwerpen kjer zaman čaka na pomoč Francije in Velike Britanije. Nemško vrhovno poveljstvo je proti Franciji in Belgiji odprlo 450 km dolgo fronto, ki jo je zasedlo 7 armad in 4 konjeniški korpusi, skupaj okoli 1.620.000 mož in 5000 topov vseh kalibrov ter okoli 200 letal za taktično in strateško opazovanje. Francoska vojska ukrepa hitro in že med 5. in 7. avgustom v t. i. >>vojni za meje<< vdre v Alzacijo in začasno zasedejo nekaj nemškega ozemlja. Cilja, reke Ren niso dosegli. Medtem pa so nemške enote napredovale skozi Belgijo in nato vdrle v Francijo. Francozi so v sodelovanju z Britanci izvedli več protinapadov vendar je bila Nemška vojska premočna, pokazale pa so se tudi slabosti ločenega poveljevanja med Britanskimi in Francoskimi enotami. Boji okoli Lorenae, Ardeniov, Sembrae, in Mansa so terjali 300.000 padlih in ranjenih francoskih vojakov, zato je bil 25. avgusta razglašen splošni umik. Nič bolje ni kazalo britanskim enotam, ki so se prav tako začele umikati pod velikim nemškim pritiskom. 250px|thumb|right|Napad nemške pehote, 7. avgust 1914. Pariz in Francija sta se znašli v veliki nevarnosti zato je general Joseph Joffre sestavil novo 6. armado, ki bo branila Pariz. Francoska vlada se je zatekla v Bordeaux, da se nebi ponovilo leto 1871. Medtem pa so Nemci naredili usodno napako, ko so zasukali svoje krilo navznoter in tako nehali napredovati proti zahodu. Napako so izkoristili zavezniki in začela se je prva bitka na Marni, ki je trajala sedem dni na fronti dolgi od Verduna do Meauxa. Nemško napredovanje se je ustavilo. Moltke je 8. septembra dal ukaz za umik. Bitka na Marni je bila za Nemce izgubljena. Pariz je bil za zdaj rešen.
Nemška vojska se je umaknila za 70 km kar je pripeljalo do bitke pri Arrasu in Somi v severni Franciji. Nemško napredovanje se je usmerilo proti severu, da bi tako dobili nadzor nad strateško pomembno ožino Pas de Calais. 9. oktobra pade Antwerpen. Med 18. in 30. oktobrom pa pride ena za drugo do bitk na Yeseri in Ypresu. Izgube na obeh straneh so visoke. 10. novembra pride do druge bitke za Ypres kjer je nemški napad ponovno odbit. Med 17. in 23. decembrom Francozi v t. i. >>zimski bitki<< na območju Šampanije in Arrasa izvedejo več neuspelih napadov. Do konca decembra zaradi izčrpanosti na obeh straneh fronta otrpne v pozicijski vojni.
Leto 1915
V letu 1915 pride do popolne spremembe načina bojevanja, ki postane pozicijsko. Francozi želijo osvojiti ozemlja, ki so jih izgubili leta 1914, Nemci pa uberejo defenzivno taktiko, ki pa ni tako zelo uspešna saj od njih zahteva veliko materialnih sredstev. 16. februarja Francozi nadaljujejo z ofenzivo v Šampaniji. Na pomoč jim priskočijo Britanci, ki 10. marca izvedejo ofenzivo pri Artoisu , ki pa jo morajo že po nekaj dneh prekiniti. V želji po napredovanju Nemci 22. aprila pri Ypresu uporabijo plin, uspeh je le začasen saj Britanci po nekaj dneh izvedejo protinapad in ponovno zavzamejo izgubljene položaje.
9. maja Francozi začnejo Lorettsko bitko. Ta je pomembna zato ker v njej uporabijo vse izkušnje pridobljene v predhodnih bitkah. Obetali so si, da bojo s kopičenjem sil (topovi,strelivo,vojaki,...) dosegli zmago, vendar so se motili saj ofenziva kot mnoge druge ni uspela. Istočasno so pri Lillu Britanci sprožili svojo ofenzivo, ki pa so jo zaradi slabe topniške priprave pa nekaj urah prekinili. To so ponovili 16. junija vendar ponovno brez uspeha.
Zastoj fronta privede do razvijanja novih orožij, ki bi pozicijsko vojskovanje spremenilo v gibljivo. Tako se prvič pojavi ime Tank. 25. septembra se začne velika zavezniška ofenziva pri Artoisu in Šampaniji. Ofenziva je le deloma uspešna. Zaveznikom uspe zasesti 17,5 km dolg in 3,5 km širok pas kar je bilo za tisti čas neverjeten podvig. V tem napadu so tudi zavezniki prvič uporabijo bojne strupe.
Leto 1916 Leto sta zaznamovali dve veliki bitki, bitka za Verdun in bitka na Somi. Ti sta zaradi klanja brez primere postali pojem vojskovanja v prvi svetovni vojni. Predvsem sta bili to bitki izčrpavanja v kateri sta ena in druga stran vložili ogromno materiala in časa, da bi nasprotnika izmučili in tako prisilili, da prosi za mir. right|thumb|280px|Napredovanje britanske pehote blizu kraja Gingy. Bitka za Verdun se je začela 21. februarja 1916 z bobnečim ognjem. V prvem naskoku so nemške čete odlično napredovale in zajele več francoskih utrdb vključno z utrdbo Fourt Douaumont. Tako nemške kot francoske izgube so bile izredno visoke. Nato pa se je 25. februarja položaj nenadoma spremenil. Francoska vojska se je pod poveljstvom generala Henrija Philippa Petaina reorganizirala in dobila nove okrepitve, tako da jim je do 28. februarja uspelo omejiti nemško napredovanje. Medtem pa so izgube na obeh straneh rastle v višave, vendar te očitno še niso bile dovolj visoke da bi Nemci ofenzivo prekinili. Klanje pri Verdunu je strahotno vlivalo na stanje v francoski vojski. To je bil eden izmed razlogov, da je Joffre povišal Petaina in mu s tem odvzel poveljstvo. Zamenjala sta ga general Robert Nivelle in Charles Mangin, ki je postal znan po vzdevku >>klavec<<.
Dne 26. maja je Joseph Joffre od Haiga zahtevel da se čim prej začne razbremenilna ofenziva na Somi v nasprotnem primeru francoske vojske ne bo več. V Verdunu pa se je nadaljevalo klanje 7. junija so Nemci zasedli Fort Vaux, glavno francosko utrdbo na severozahodu. Pritisk na francosko vojsko se je julija zaradi ruske ofenzive nekoliko zmanjšal, srditi boji pa so trajali skoraj do konca leta. Na koncu leta sta nasprotnika stala tam kjer se je vse skupaj začelo.
Bitka na Somi se je divjala od 1. julija do 18. novembra in je izčrpala vse britanske moči za leto 1916. Ofenziva je bila sprva načrtovana kot skupni napad britanskih in francoskih enot kar pa se je francoska vojska zapletla v boje pri Verdunu so morali Britanci prevzeti nase večji del ofenzive. Tako kot Verdun je bila to bitka izčrpavanja in še hujše klanje kot Verdun. Ko so jeseni prešteli žrtve je bilo padlih ali ranjenih 420.000 britanskih in 195.000 francoskih vojakov. Samo v prvem dnevu ofenzive so izgubili 57.000 vojakov. 14. julija se je začel drugi veliki napad, ki je prinesel le omejene uspehe. Napad so 4. septembra nadaljevali Francozi nato pa 25. avgusta ponovno Angleži. Ponovna ofenziva, ki je bila predvidena za 2. oktober je zaradi strašnih nalivov in razmočenega bojišča propadla.
Leto 1917 To leto je bilo za vse strani prelomno. Zaradi velikega števila mrtvih je začelo primanjkovati delavne sile, zato so se predvsem v okupiranih deželah začele deportacije na prisilno delo. V Angliji in Nemčiji je industrija dosegla najvišjo stopnjo. Spremenila se je tudi sestava vojske. Število divizij je naglo rastlo, čeprav te zaradi primanjkovanja vojakov niso bile številčne. Zato pa so te dobile novo orožje in večjo topniško moč. Britanci so sprejeli zakon o vojaški obveznosti, da bi dopolnili svojo zdesetkano vojsko. Začele se je uveljavljati avtomatsko orožje, minometi, in različne ročne bombe. Okrepilo se je topništvo, predvsem težko, in tehnične enote. Vse pomembnejše pa je postajalo letalstvo. left|thumb|280px|Načrt zahodne fronte, 1917. To leto je zaznamoval tudi vstop ZDA v veliko vojno. 6. aprila 1917 so tako ZDA uradno napovedale vojno Nemčiji in pod poveljstvom generala Johna Pershinga v Evropo poslale svoj ekspedicijski korpus. Ta je nato 4. julija 1917 ponosno korakal skozi Pariz vendar v boje zaradi svoje neizkušenosti še ni posegel.