Jair Bolsonaro, brazilski politik, * 21. marec 1955, São Borja, Brazilija.
Je brazilski politik in nekdanji vojaški častnik. Med letoma 2019 in 2023 je predsednik Brazilije. Pred tem je bil od leta 1991 do 2019 član poslanske zbornice. Leta 2025 je bil obsojen na več kot dvajset let zapora zaradi kaznivih dejanj, povezanih z njegovim načrtom za državni udar leta 2022.
Mladost Jair Messias Bolsonaro se je rodil 21. marca 1955 v Glicériu v São Paulu, v jugovzhodni Braziliji, Percyju Geraldu Bolsonaru in Olindi Bonturi. Njegova družina je večinoma italijanskega porekla, ima pa tudi nemške korenine. Po očetovi strani je pravnuk Italijanov iz Benečije in Kalabrije.
Družina Bolsonarovega dedka po očetovi strani prihaja iz Benečije, natančneje iz Anguillare Venete, v provinci Padova. Njegov praded Vittorio Bolzonaro (priimek je bil prvotno zapisan z "z") se je rodil 12. aprila 1878. Vittoriovi starši so se priselili v Brazilijo, ko je bil star deset let, skupaj z njegovima bratoma in sestrama Giovanno in Tranquillom. Njegovi nemški predniki izvirajo od očetovega dedka po materini strani, Carla "Carlosa" Hintzeja, rojenega v Hamburgu okoli leta 1876, ki se je v Brazilijo priselil leta 1883. Njegova stara starša po materini strani sta se rodila v Lucci v Toskani in sta se v devetdesetih letih 19. stoletja preselila v Brazilijo. 21. januarja 2022 je njegova mati, Olinda Bonturi Bolsonaro, umrla v starosti 94 let. Njegov oče, Percy Geraldo Bolsonaro, je umrl leta 1995.
Bolsonaro je večino otroštva preživel v São Paulu, kjer je živel v Ribeiri, Jundiaíju in Sete Barrasu, preden se je leta 1966 naselil v Eldoradu v južni regiji države. Njegovo ime je poklon Jairu da Rosa Pintu, nogometašu Palmeirasa, ki je rojen na isti datum.
Leta 1973 je začel služiti v brazilski vojski in leta 1977 diplomiral na Vojaški akademiji Agulhas Negras.
Zgodnja politika Pozornost javnosti je pritegnil leta 1986, ko je napisal članek, v katerem je kritiziral nizke plače vojaških častnikov, nakar so ga aretirali in za petnajst dni pridržali. Vojsko je zapustil in bil dve leti pozneje izvoljen v občinski zbor Rio de Janeira.
Leta 1990 je bil prvič izvoljen v poslansko zbornico kot predstavnik zvezne države Rio de Janeiro. Med svojim 27-letnim mandatom kongresnika je postal znan po svojem nacionalnem konzervativizmu.
Predsednik Brazilije
Bolsonaro se je udeležil predsedniških volitev leta 2018, med katerimi je začel zagovarjati ekonomsko liberalno in tržno usmerjeno politiko. V prvem krogu volitev 7. oktobra je vodil, v drugem krogu 28. oktobra pa je premagal kandidata socialnih demokratov Fernanda Haddada. Kot predsednik Brazilije je prisegel na novega leta dan, 1. januarja 2019.
Bolsonarova stališča so bila v Braziliji deležni tako pohval kot kritik. Je glasen nasprotnik istospolnih porok, splava, pozitivne diskriminacije, liberalizacije drog in sekularizma. V zunanji politiki se je zavzemal za tesnejše odnose z Izraelom in Združenimi državami Amerike; kasneje v svojem predsedniškem mandatu si je prizadeval tudi za izboljšanje odnosov z državami BRICS.
Novembra 2021 je Bolsonaro prejel naziv častnega meščana kraja Anguillara na severu Italije.
Bolsonaro je znova kandidiral na predsedniških volitvah leta 2022, a izgubil proti nekdanjemu predsedniku Luizu Inácio Luli da Silvi. 8. januarja 2023, nekaj dni po predaji oblasti, je množica Bolsonarovih podpornikov vdrla v poslopja zvezne vlade in pozivala k državnemu udaru.
Sodni postopek
Višje volilno sodišče je 30. junija Bolsonaru preprečilo kandidaturo za funkcijo do leta 2030, ker je poskušal spodkopati veljavnost volitev z neutemeljenimi trditvami o volilni goljufiji in ker je zlorabljal svojo moč z uporabo vladnih komunikacijskih kanalov za promocijo svoje kampanje in za obtožbe o goljufiji. Pričevanja vojaških uradnikov so pokazala, da je Bolsonaro načrtoval samostojni državni udar z vojsko, da bi ostal na oblasti.
Novembra 2024 ga je brazilska zvezna policija obtožila več kaznivih dejanj, povezanih z državnim udarom. Obtožen je bil februarja 2025, vrhovno sodišče pa je razsodilo, da se mora zglasiti pred sodiščem. 4. avgusta 2025 je bil priporno zaprt zaradi uporabe mobilnega telefona in dostopa do družbenih omrežij prek sina Eduarda, s čimer je kršil pravila pred sojenjem. Sojenje se je začelo 2. septembra; 11. septembra ga je vrhovno zvezno sodišče spoznalo za krivega in obsodilo na 27 let in 3 mesece zapora.
Zasebno
Bolsonaro je bil trikrat poročen in ima pet otrok. Njegova prva žena je bila Rogéria Nantes Braga, s katero ima tri sinove: Flávia, Carlosa in Eduarda. Drugič se je poročil z Ano Cristino Valle, s katero ima sina Renana. Leta 2007 se je poročil s svojo tretjo in trenutno ženo Michelle de Paula Firmo Reinaldo, s katero ima hčerko Lauro.
Med delom v kongresu je Bolsonaro zaposlil Michelle kot tajnico in v naslednjih dveh letih je napredovala, njena plača pa se je več kot potrojila. Bil jo je prisiljen odpustiti, potem ko je vrhovno zvezno sodišče razsodilo, da je nepotizem v javni upravi nezakonit.
Bolsonaro je katoličan. 25. oktobra 2018 mu je Robson Gracie podelil častni črni pas, čeprav nikoli ni treniral brazilskega jiu-jitsuja.
Sklici
Zunanje povezave
Predsednik Brazilije (v portugalščini) <span class="url">Uradna spletna stran
Kategorija:Rojeni leta 1955 Kategorija:Brazilski rimokatoličani Kategorija:Nemški Brazilci Kategorija:Brazilski politiki Kategorija:Živeči ljudje Kategorija:Predsedniki Brazilije Kategorija:Rimokatoličani v 21. stoletju