thumb|right|350px|Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi
Pelazgi (starogrško , Pelasgoí, edn. , Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov. Naziv je v skrajnosti lahko pomenil vsa starodavna, primitivna in domnevno domorodna ljudstva v grškem svetu.Rhodios & Green 2007, str. 223. Kasneje je izraz dobil širši pomen in se začel uporabljati za vse domorodne prebivalce na področju Egejskega morja in njihove kulture pred prihodom Grkov oziroma uvedbo grškega jezika.Pelasgian. The American Heritage Dictionary of the English Language: Fourth Edition. 2000. Pridobljeno 15. januarja 2008. Izraz je imel v specifičnih kontekstih včasih tudi drugačne pomene. V klasičnem grškem obdobju se je nanašal na nekaj enklav v kopenski Grčiji, na Kreti in egejski regiji. Prebivalci, ki so jih Grki imeli za Pelazge, so govorili jezik ali jezike, ki so jih imeli za barbarske, čeprav so nekateri grški pisci Pelazge opisovali kot Grke. Izročilo pravi, da je bil pred helenizacijo velik del Grčije pelaški. Ti deli so se v veliki meri ujemali z ozemljem, ki je bilo v 5. stoletju pr. n. št. naseljeno z Jonci.
Etimologija Etnonim Pelasgoí ima nejasno poreklo in nejasno etimologijo, tako kot večina drugih aspektov teorije o Pelazgih. Michel Sakellariou je zbral kar petnajst različnih etimoloških tolmačenj, ki so jih predlagali jezikoslovci v zadnjih dvesto letih, in zaključil, da je večina tolmačenj nerealnih.Sakellariou 1977, str. 101–104.
Ena od antičnih razlag, ki je bila zasnovana na naključni podobnosti besed, je besedo pelasgos povezovala z besedo pelargos (štorklja) in na tej osnovi zaključila, da so bili Pelazgi migranti, ki so kot štorklje – ptice selivke prišli morda iz Egipta.Strabon. Geografija, V, 2, 4. S to razlago se poigrava na primer Aristofan v svoji komediji Ptice.Aristofan. Ptice, 1355 sqq.
Gilbert Murray zagovarja tolmačenje, ki Pelazge povezuje z izrazom pelas gē (sosednja dežela): »Če je naziv Pelasgoi resnično povezan z besedo πέλας (pélas, blizu), bi njihov naziv pomenil "sosed". Za Grke bi to pomenil najbližje tuje ljudstvo, na katero so naleteli med svojo selitvijo.«Murray 1960, str. 43.
Julius Pokorny méni, da naziv Pelasgoi izhaja iz *pelag-skoi - prebivalci ravnice ali bolj natančno prebivalci tesalske ravnice.Pokorny 1969, str. 831–832. Avtor ob tem navaja starejše razlage, ki jih je sredi 19. stoletja predlagal William Ewart Gladstone v svojih Spisih o Homerju in homerski dobi.Gladstone 1858, Chapter 2, Section 3, Derivation of the Pelasgian Name, str. 211–215. Če Pelazgi niso bili indoevropejci, so jim to ime dali Grki, sami pa so se imenovali z nekim drugim imenom.
Iz istega korena sta nastali tudi starogrški besedi pelagos (morje) in plagos (ravna stran). Ernest Klein na tej osnovi ime Pelazgi tolmači kot "ljudje z morja".Klein (1966). Pelasgian and Pelagic. Kleinovo tolmačenje predpostavlja, da indoevropejci niso imeli besede morje, ker ga v njihovi bližini v dolinah na celini sploh ni bilo. Ko so prvič naleteli na morje, so zanj enostavno uporabili svojo besedo, ki je pomenila nekaj ravnega.
Antični viri Analiza pisnih virov se je začela že v klasični Grčiji, ko so takratni avtorji čizali dela, ki so jih o Pelazgih pisali starejši pisci. Njihove analize niso dale nobenih dokončnih zaključkov, so pa pripomogle k boljšemu razumevanju problema. Analize so morda dosegle višek v viktorijanskem obdobju, ko je začela filologija sistematično uporabljati nove primerjalne metode. Tipično delo iz tega obdobja je obsežna in podrobna študija Williama Ewarta Gladstonea, ki se je ukvarjal tudi s klasično filologijo.Gladstone 1858. O Pelazgih govori zelo obširno predvsem v prvem delu študije. Sodobna znanost se pri preučevanju Pelazgov naslanja predvsem na arheologijo in njej sorodne discipline.
Pesniki Homer thumb|250px|Tesalska ravnica zahodno od klasične Pelazgiotide; v ozadju je pogorje Pindos, v ospredju pa reka Penej
Pelazgi so v grški književnosti prvič omenjeni v Homerjevi Iliadi kot zavezniki Troje. V delu druge knjiga, znanem kot Katalog ladij, so omenjeni kot prebivalci ozemlja med Helespontom in Trakijo.Homer. Iliada, II, 840–843. Njihov tabor v Troji je omenjen v Iliada, X, 428–429. Homer njihovo mesto ali regijo imenuje Larisa, ki ni istovetna z Lariso v Tesaliji. Opisuje jo kot plodno pokrajino, katere prebivalci so znani kot vešči kopjaniki. Njihova vodja imenuje Hiptoj in Pilej in omenja, da sta sinova Leta, sina Tevtamona. Vsem omenjenim daje grška ali tako helenizirana imena, da ni v njih zaznati nobenega tujega elementa.
V Odiseji Odisej zase na enem mestu pravi, da je Krečan in v nadaljevanju med plemeni, ki so bila naseljena v »devetdeset kretskih mestih, kjer se jezik z jezikom meša«, omenja tudi Pelazge.Homer. Odiseja, XIX, 175–177.
Iliada omenja "pelaški Arg",Homer. Iliada, II, 681–684. ki se najverjetneje nanaša na tesalsko ravnico, in "pelaškega Zevsa", ki živi in vlada v Dodoni, verjetno v znanem preročišču v Epirju. Kot prebivalci Tesalije so omenjeni Mirmidonci, Heleni in Ahajci, med prebivalci okolice Dodone pa Selloi. Pelazgi sploh niso omenjeni. Vsa omenjena ljudstva so se v trojanski vojni borila na strani Grkov.
Heziod Med kasnejšimi grškimi avtorji je malo soglasij o tem, katere lokacije so bile pelaške. Heziod imenuje Dodono, če ima v mislih prav njo, "središče Pelazgov",Heziod, fr. 319 M–W; Strabon. Geografija, VII, 7, 10. s čimer pojasnjuje Homerjevega "pelaškega Zevsa". Avtor pravi, da je bil Pelazg (starogrško Πελασγός, eponimni prednik Pelazgov) oče arkadskega kralja Likaona.Pseudo-Heziod. Katalog žena, fr. 161; Strabon. Geografija, V, 2, 4.
Asij s Samosa Asij s Samosa pravi, da je bil Pelazg prvi človek, rojen iz zemlje.Prichard 1841, str. 489.
Ajshil V Ajshilovi tragegiji Pribežnice Danaide zbežijo iz Egipta in iščejo zatočišče pri kralju Pelazgu v Argu, ki se po Ajshilovem zapisu nahaja ob reki Strimon, obsega Perebijo na severu, tesalsko Dodono in pobočja Pinda na zahodu in obale Egejskega morja na vzhodu.Ajshil. Pribežnice, str. 249–259. Ozemlje Arga je bilo torej nekoliko večje od klasične Pelazgiotide. Južne meje Arga ne omenja, iz besedila pa je razvidno, da je obsegal celo vzhodno Grčijo od severa Tesalije do peloponeškega Arga. Kralj je trdil, da vlada Pelazgom in da je otrok Palajhtona, ki je "zrasel iz zemlje". Danaida Hor Pelazgovo kraljestvo imenuje "apijski hrib" in trdi, da razume karbana audan (grško καρβᾶνα δ᾽ αὐδὰν),Ajshil. Pribežnice, str. 128–129. kar bi se lahko prevedlo, da razume "govor barbarov" ali "jezik dežele, kjer živijo Karbani" (Karbanoi). Beseda Karbanoi ni grška. Danaide so trdile, da so njihovi predniki živeli s starodavnem Argu, čeprav same niso pripadnice "črne rase" (grško μελανθὲς γένος).Ajshil. Pribežnice, str. 154–155. Pelazg priznava, da se je dežela nekoč imenovala Apija, vendar ima Danaide za ženske iz Libije in Egipta in želi vedeti, kako lahko izvirajo iz Arga. Danaide mu odgovorijo, da izvirajo iz Ije.Ajshil. Pribežnice, str. 279-281. V izgubljeni drami Danajke Ajshil pravi, da je bila pradomovina Pelazgov v okolici Miken.Strabon. Geografija V, 2, 4.
Sofoklej Sofoklej v odlomku izgubljene drame Inah prikazuje Inaha kot starca v Argu, na Heninih hribih med "tirsenskim Pelazgi" (grško Tyrsenoi Pelasgoi). Pelazgi imajo nenavadno dvojno ime Tirseno-Pelazgi. Pomen odlomka je nejasen, ime Tirseni pa se morda nanaša na Tirence (grško Tyrrhenoi).Sophocles & Dindorf 1849, Fragment 256 (str. 352).
Evripid Evripid v tragediji Orest prebivalce Arga imenuje Pelazgi.Evripid. Orest, 857 in 933. V izgubljeni drami Arhelaj Evripid pravi, da je Danaj ob prihodu v Inahovo mesto (Arg) uvedel zakon, da se morajo Pelazgi takoj preimenovati v Danajce.
Ovidij Rimski pesnik Ovidij je v svojih Metamorfozah Grke, ki so se borili v trojanski vojni, imenoval Pelazgi.Ovidij. Metamorfoze, XII, 1.
Zgodovinarji Hekataj iz Mileta Hekataj iz Mileta v svoji Genealogiji pravi, da je Deukalionov rod (genos) vladal v Tesaliji, ki se je po kralju Pelazgu imenovala Pelazgija.Hecataeus of Miletus & Klausen 1831, odlomek 224 (str. 140). V drugem odlomku istega dela omenja, da je bil Pelazg sin Zevsa in Niobe in da je njegov sin Likaon ustanovil kraljevsko dinastijo, ki je vladala v Arkadiji.Hecataeus of Miletus & Klausen 1831, fragment 375 (str. 157).
Akusilaj Akusilaj v enem od svojih spisov omenja, da so Peloponežani dobili ime po Pelazgu, sinu Zevsa in Niobe.Pseudo-Apolodor. Biblioteka, II, 1, 1.
Helanik Helanik z Lezbosa se v odlomku 7 svoje Argoške zgodovine ukvarja z besedo "konjerejski", ki se v IliadiHomer. Iliada, III, 75. nanaša na Arg na Peloponezu. Helanik omenja razlage več avtorjev, ki se med seboj razlikujejo. Njegova pojasnila so trivialna in spadajo v domeno mitologije, vsi pa se strinjajo, da Helanik trdi, da se je naziv Argeia, se pravi Argolida, nekoč nanašal na cel Peloponez in da so Pelazg in njegova brata Argeio dobili kot dediščino od svojega očeta, ki se v različnih virih imenuje Triop, Arestor ali Foronej. Pelazg je pri Argu na reki Erasin zgradil trdnjavo Larisa, od koder izvira izraz Pelaški Arg. Kasneje se je preselil v notranjost polotoka, zgradil Faraizijo in pokrajino imenoval Pelazgija. Po prihodu Grkov se je Pelazgija preimenovala v Arkadijo.Hellanicus, Sturz & Canteri 1826, str. 49–51.
V odlomku 76 Helanikove Foronide sta bila Pelazg in njegova žena Menipa omenjena kot starša cele vrste kraljev Pelazgiotide u Tesaliji: Frastorja, Amintorja, Teutamida in Nasa.Hellanicus, Sturz & Canteri 1826, str. 108–109. Pelazgi so se pod Nasom "dvignili" (anestēsan) proti Helenom, ki so (v tej zgodbi) očitno zavladali Tesaliji, in nato odšli v Italijo, kjer so najprej zavzeli Kortono in nato ustanovili Tirenijo. Zgodovinarji na tej osnovi zaključujejo, da je bil Helanik prepričan, da so bili Pelazgi po poreklu iz Tesalije in predniki Etruščanov.
Herodot Grški zgodovinar Herodot iz Halikarnasa je v svoji Zgodovini o pelaškem jeziku pisal zelo previdno:Herodotus & Strassler 2009, str. 32.
Kateri jezik so govorili Pelazgi, ne morem točno reči. Če je pravilno zaključevati po tistih Pelazgih, ki zdaj živijo nad Tirsenom v Krestonu in so bili nekoč sosedje današnjih Dorcev, ali po Pelazgih, ki so skupaj z Atenci ustanovili Plakijo in Skilako na Helespontu in številnih drugih pelaških mestih, ki so kasneje spremenila svoja imena, če vse to lahko vzamemo kot dokaz, so Pelazgi govorili barbarski jezik. Če se je to resnično zgodilo Pelazgom, se je atiško ljudstvo kot pelaško pretopilo v Helene, pozabilo svoj jezik in se naučilo helenskega. In zares, niti Kretonci niti Plakejci ne govorijo istega jezika kot ljudstva, ki zdaj živijo okoli njih, to pa dokazuje, da še vedno govorijo kot takrat, ko so se naselili v te dežele.Herodot. Zgodovina, I, 57, 1–3.
Herodot namiguje tudi na druge pokrajine, v katerih so Pelazgi tudi kasneje živeli pod drugimi imeni. Med njimi sta bila verjetno SamotrakaHerodot. Zgodovina, II, 51, 2. in "pelaško mesto Antandar" v Troadi.Herodot. Zgodovina, 42, 1. Omenja tudi, da so Pelazgi živeli tudi na otokih Lemnos in Imbros.Herodot. Zgodovina, V, 26, 1. Za tiste na Lemnosu pravi, da gre za helespontske Pelazge, ki so pred tem živeli v Atenah in so jih Atenci zaradi nepokorščine preselili na Lemnos.Herodot. Zgodovina VI, 137–140. Herodot omenja tudi pelaške bogove Kabirje in to, da bi njihovo čaščenje lahko pokazalo, kje so nekoč prebivali Pelazgi.
Neka druga Herodotova trditev pravi, da so se Heleni, konkretno Dorci,Herodot. Zgodovina, I, 56, 3. oddvojili od Pelazgov in, sprva šibki, prerasli v veliko in močno ljudstvo:Herodotus & Strassler 2009, str. 33.