Kasekemre Neferhotep I. je bil faraon Trinajste egipčanske dinastije, ki je vladal v drugi polovici 18. stoletja pr. n. št. ali na začetku 17. stoletja pr. n. št. To obdobje se šteje za pozno Srednje kraljestvo ali zgodnje drugo vmesno obdobje Egipta. Vladal je enajst let in spada med najbolj dokumentirane faraone Trinajste dinastije.
Rojen je bil v tebanski meščanski družini z vojaško preteklostjo. Njegove sorodstvene vezi s predhodnikom Sobekhotepom III. niso jasne. Lahko bi bil celo uzurpator. Zelo verjetno je bil sodobnik Zimri-Lima Marijskega in Hamurabija Babilonskega. Najpomembnejši ohranjeni dokument iz njegovega obdobja je stela iz Abidosa z ustaljeno podobo Ozirisa in odločno Neferhotepovo izjavo, da je bila narejena "po navodilih bogov na začetku časa".
Proti koncu vladanja je nekaj mesecev do eno leto delil prestol z bratom Sihatorjem. Sihator je umrl malo pred Neferhotepom I., zato je Neferhotep za sovladarja imenoval svojega drugega brata Sobekhotepa IV. Sobekhotep IV. je kmalu zatem postal samostojen vladar in vladal skoraj deset let. Njuno vladanje je pomenilo vrh Trinajste egipčanske dinastije.
Družina thumb|levo|250px|Skarabejski pečatnik "kraljevega pečatarja, božjega očeta Haankefa", očeta Neferhotepa I. in "člana elite kraljeve hčerke Keme", hčerke Neferhotepa I.Flinders Petrie. Scarabs and cylinders with names (1917), available copyright-free here, pl. XVIII
Poreklo Zgleda, da je bil Neferhotep I. iz nekraljevske tebanske družine z vojaško preteklostjo. Njegov stari oče Nehi je bil "častnik mestnega regimenta". Poročen je bil s Senebtisi, o kateri je znano samo to, da so jo naslavljali z običajnim naslovom "gospodarica hiše". Njun edini sin je bil Haankef.
Haankef se v virih omenja kot "božji oče" in "kraljevi pečatar", žena Kemi pa "kraljeva mati", kar kaže, da noben ni bil modre krvi. Njuno starševstvo potrjujejo številni skarabejski pečati iz El-Lahuna. Haankef je kot Neferhotepov oče izrecno omenjen v Torinskem seznamu kraljev, sestavljenem v ramzeškem obdobju. Seznam je primarni vir podatkov za faraone tistega časa. Očetovstvo se v Torinskem seznamu kraljev omenja izjemno redko. Omenjajo se samo imena faraonov, imena oseb nekraljevskega porekla pa so povsem izključena. Na Torinskem sezmamu je razen Haankefa omenjen samo oče Sobekhotepa II.
Egiptologi poudarjajo, da Neferhotep I., njegov naslednik Sobekhotep III. in njegov naslednik Sobekhotep IV. svojega porekla sploh niso skrivali, ampak so ga na pečatih in stelah celo poudarjali. S takšnim obnašanjem so verjetno želeli pretrgati vezi svojimi predhodniki, zlasti s Set Meribrejem, katerega spomenike so si prilastili in z njih zbrisali Set Meribrejeve podobe. Vzrok za takšno obnašanje ni znan.
Potomci in nasledstvo Napis v Asuanu kaže, da je imel Neferhotep I. najmanj dva otroka, po starših imenovana Haankef in Kemi.Labib Habachi. New Light on the Neferhotep I Family, as Revealed by Their Inscriptions in the Cataract Area. Mélange Dunham, London 1981, str. 77–81. Mogoče je imel tudi sina Vahneferhotepa.William C. Hayes. The Scepter of Egypt: A Background for the Study of the Egyptian Antiquities in The Metropolitan Museum of Art. Vol. 1, From the Earliest Times to the End of the Middle Kingdom. MET Publications 1978. str. 342–344 in 349–350. Neferhotep I. je kljub temu za svojega sovladarja izbral brata Sihatorja. Oba sta nekaj mesecev zatem umrla in nasledil ju je treji brat Sobekhotep IV.Michel Dewachter. Le roi Sahathor et la famille de Neferhotep I. Revue d'égyptologie, ISSN 0035-1849 (1976) vol.28, str. 66–73
Sobekhotep IV., katerega vladavina je pomenila višek Trinajste dinastije, je omenjen na steli (Kairo JE 51911), postavljeni v Amonovem templju v Karnaku, ki pravi, da je bil rojen v Tebah:Pascal Vernus. "Sur deux inscriptions du Moyen Empire (Urk. VII, 36 ; Caire JE. 51911)". Bulletin de la Société d'Égyptologie, Genève (BSEG) 13 (1989): 173–181.
Moje veličanstvo je prišlo v južno mesto (tj. Tebe), ker sem želel videti vzvišenega boga; to je mesto, v katerem sem bil rojen… Moč njegovega veličanstva (tj. Amona) sem videl na prav vsakem praznovanju ko sem bil še otrok in tega nisem razumel.
Neferhotep I. bi resnično lahko bil rojen v Tebah, čeprav je bila prestolnica Egipta takrat še v Ititaviju v bližini sodobne vasi el-Lišt.
Vladanje Dokazi thumb|right|250px|Skarabej z napisom "Sin Raja, Neferhotep, rojen kraljevi materi Kemi".
Artefakti Neferhotep I. je znan z relativno veliko predmetov, najdenih na obširnem ozemlju od Biblosa v Feniciji na severu do egipčanskih trdnjav BuhenDavid Randall-MacIver, Leonard Woolley. Buhen. Philadelphia: University Museum 1911. str. 192, 201, 234. in MirgisaDows Dunham, George Andrew Reisner, Noel F Wheeler. Uronarti, Shalfak, Mirgissa. Boston Museum of Fine Arts 1967. str. 163 in 172. v Spodnji Nubiji na jugu. Največ jih je iz južnega dela Gornjega Egipta. Edini znani dokaz iz Spodnjega Egipta je skarabej iz Tel el-Jahudije.Percy E. Newberry. Scarabs an introduction to the study of Egyptian seals and signet rings, with forty-four plates and one hundred and sixteen illustrations in the text. 1906. plošča X, No. 5 in str. 122. Med druge dokaze spada več kou 60 skarabejskih pečatov,Olga Tufnell. Studies on Scarab Seals, vol. II. Aris & Philips, Warminster, 1984. str. 142, 180, pečati No. 1788, 1803, 2898–2899, 3110–3116, 3118–3130. dva valjasta pečatnika,Jean Yoyotte. "Le Soukhos de la Maréotide et d'autres cultes régionaux du Dieu-Crocodile d'après les cylindres du Moyen Empire". Bulletin de l'Institut Français d'Archeologie Orientale (BIFAO) 56 (1957): 81–95. Arhivirano na Wayback Machine 6. oktobra 2014.Flinders Petrie. Buttons and Design Scarabs. 1925, str. XXIV, XXVI. kip z ElefantineLabib Habachi, Gerhard Haeny, Friedrich Junge. Elephantine IV: The Sanctuary of Heqaib. Philippe von Zabern, Mainz, 1985, str. 115. in enajst skalnih napisov iz Vadi el-Šat el-Rigala,Flinders Petrie. A season in Egypt. 1888, XV. otoka Sehel,Karl Richard Lepsius. Denkmäler aus Ägypten und Äthiopien. 1849, Tafel II, Band IV. str. 151, plošči g in h.Robert Delia. "New Rock Inscriptions of Senwosret III, Neferhotep I, Penpata, and Others at the First Cataract". Bulletin of the Egyptological Seminar (BES) 1992, 11 (1991): 5–22.Jacques de Morgan, U. Bouriant, Georges Legrain, Gustave Jéquier, Alessandro Barsanti. Catalogue des monuments et inscriptions de l'Égypte antique, Tome I. 1894. Konossa in otoka File. Napisi omenjajo člane Neferhotepove družine in dva visoka uradnika, "kraljevega znanca Nebanka" in "zakladnika Senebija". Iz Abidosa sta znani dve steli. Eno od njiju je Neferhotep uzurpiral faraonu Vegafu in datira v četrto leto njegovega vladanja. Na njej je prepoved gradnje grobnic ob Vepvavetovi sveti procesijski poti.Stela Kairo JE 35256, opis in analiza v Anthony Leahy. "A Protective Measure at Abydos in the Thirteenth Dynasty". Journal of Egyptian archaeology A. 75 (1989): 41–60. V Karnaku so odkrili naosa s kipoma Neferhotepa I. in podstavek kipa s kartušama Neferhotepa I. in njegovega sina Sobekhotepa IV.Auguste Mariette-Bey. Karnak. Étude topographique et archéologique avec un appendice comprenant les principaux textes hiéroglyphiques découverts ou recueillis pendant les fouilles exécutées a Karnak. Leipzig, 1875, str. 45, pl. 8. Nekaj dokazov je tudi iz fajumske regije, v kateri je bila takrat egipčanska prestolnica. Najpomembnejši so faraonovi kipi, posvečeni bogovom Sobeku in šedetskemu Horu. Kipi so zdaj v Mestnem arheološkem muzeju v Bologni.
Seznami kraljev Neferhotep I. je omenjen v 34. vnosu Karnaškega seznama kraljevBaker. Encyclopedia of the pharaohs. in 25. vrstici 7. kolone Torinskega seznama kraljev. Slednji mu pripisuje 11 let in 1 do 4 mesece vladanja, kar ga po tem kriteriju uvršča na drugo ali tretje mesto v dinastiji: Merneferre Aj je vladal 23 let in Sobekhotep IV. 9-12 let.
Kronologija thumb|right|300px|Napis na otoku Sehel prikazuje Anuket, ki daje Neferhotepu I. znak življenja
Relativni kronološki položaj Neferhotepa I. je razviden s Torinskega seznama kraljev in primarnih virov. Bil je naslednik Sobekhotepa III. in predhodnik Sobekhotepa IV. Ker sta dobro dokazana tudi njegova starša, so egiptologi, med njimi Kim Ryholt in Darrell Baker, prepričani, da ni bil kraljevskega porekla in da je bil uzurpator. Pri tem je pomembno vlogo igrala vojaška preteklost njegove družine.
Absolutni kronološki položaj Neferhotepa I. je sporen. Ryholt in Baker ga vidita kot 26. oziroma 27. faraona Trinajste dinastije, medtem ko Detlef Franke in Jürgen von Beckerath trdita, da je bil 22. vladar te dinastije.Jürgen von Beckerath. Handbuch der ägyptischen Königsnamen. Münchner ägyptologische Studien, Heft 49. Mainz. Philip von Zabern, 1999. str. 96-97. ISBN 3-8053-2591-6. Razlika v absolutnih datiranjih različnih egiptologov znaša kar 40 let: od okoli 1740 pr. n. št. (Ryholt) do okoli 1700 pr. n. št. (Schneider).
Ozemlje thumb|levo|200px|Kip Neferhotepa I. iz njegovega prvega svetišča v Karnaku, zdaj Egipčanski muzej, KairoCairo CG 42022, M. Seidel. Die königlichen Statuengruppen, I, Hildesheim 1996. str. 112-113, pl. 28.Georges Legrain. Statues et statuettes de rois et de particuliers. Le Caire, 1906, Tome I, GC 42022.
Neferhotep I. je ali uzurpiral prestol na račun Sobekhotepa III. ali ga od njega nasledil. Egiptolog Kim Ryholt je prepričan, da je takrat najmanj v vzhodnem delu delte Nila že vladala neodvisna kanaanska Štirinajsta dinastija, kar bi lahko pojasnilo, zakaj so v Spodnjem Egiptu odkrili samo en Neferhotepov skarabejski pečat. Nekateri egiptologi njegovo teorijo sprejemajo,Janine Bourriau. The Second Intermediate Period (c.1650-1550 BC). V Ian Shaw (urednik). The Oxford History of Ancient Egypt, 2000, Oxford University Press, ISBN 0-19-815034-2. drugi pa jo zavračajo in trdijo, da je vladal v celem Egiptu.Daphna Ben-Tor, James in Susan Allen. "Seals and Kings". Bulletin of the American Schools of Oriental Research (BASOR) 315 (1999): 47–73.Manfred Bietak. "Egypt and Canaan During the Middle Bronze Age". BASOR 281 (1991): 21–72, predvsem 38.Daphna Ben-Tor. "Scarabs, Chronology, and Interconnections: Egypt and Palestine in the Second Intermediate Period". Vol. 27 of Orbis biblicus et orientalis / Series archaeologica: Series archaeologica, Academic Press Fribourg 2007, ISBN 978-3-7278-1593-5. Njihovo domnevo morda potrjuje več najdb v severovzhodnem Egiptu in Levantu, zlasti stela guvernerja Biblosa Jantinuja.William Stevenson Smith. Interconnections in the Ancient Near East: A Study of the Relationships Between the Arts of Egypt, the Aegean, and Western Asia. Yale University Press, 1965. in štirje skarabejski pečati iz Kanaana, ki kažejo, da je imel dovolj moči za vzdrževanje trgovskih zvez z Levantom.
Med nedavnimi izkopavanji so v bližini pečatov močnega hiškga kralja Hajana iz Petnajste dinastije (okoli 1650–1550 pr. n. št.) v sorodnem arheološkem kontekstu odkrili pečate Neferhotepovega brata Sobekhotepa IV.,N. Moeller, G. Maround, N. Ayers. "Discussion of Late Middle Kingdom and Early Second Intermediate Period History and Chronology in Relation to the Khayan Sealings from Tell Edfu". Ägypten und Levante XXI (2011): 87-121. ki morda kažejo, da sta bila sodobnika.Robert M. Porter. "The Second Intermediate Period according to Edfu". Goettinger Mizsellen 239 (2013): 75–80. Če je to res, bi Neferhotep I. lahko bil sodobnik kralja Hajana ali enega od njegovih predhodnikov, morda Sakirharja, in vladal tudi v Nilovi delti. Če sta Sobekhotep IV. in Hajan vladala stoletnim zamikom, kot kaže konvencionalna egipčanska kronologija, postane teorija skrajno sporna.
Dejavnosti