Tomaž Grušovnik (rojen leta 1982 v Mariboru) je slovenski filozof, univerzitetni profesor in raziskovalec. Deluje na področjih filozofije vzgoje in izobraževanja, okoljske etike, etike živali, pragmatizma, epistemologije in raziskovanja pojava hotene nevednosti. Največji vpliv na njegovo razmišljanje sta imela pozni Ludwig Wittgenstein in Stanley Cavell.

Od leta 2025 opravlja funkcijo dekana Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

Življenjepis Izobraževanje

Grušovnik je obiskoval Osnovno šolo bratov Greifov (danes Osnovna šola Duplek), nato je šolanje nadaljeval na Prvi gimnaziji Maribor in pozneje na programu mednarodne mature Druge gimnazije Maribor.

Po končanem srednješolskem izobraževanju se je vpisal na študij filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2006 je diplomiral s področja filozofije psihologije poznega Ludwiga Wittgensteina pod mentorstvom Boruta Cerkovnika. Za diplomsko delo je prejel fakultetno Prešernovo nagrado.

Podiplomski študij je nadaljeval na istem oddelku pod mentorstvom Deana Komela in Lenarta Škofa. Leta 2013 je doktoriral z disertacijo Odnos do filozofske refleksije znotraj pragmatistične tradicije.

Leta 2009 se je kot Fulbrightov štipendist raziskovalno izpopolnjeval na Univerzi v Novi Mehiki v Združenih državah Amerike. Leta 2010 je bil štipendist Norveškega finančnega mehanizma na Centru za razvoj in okolje Univerze v Oslu, kjer je leta 2011 deloval tudi kot gostujoči predavatelj.

Kot gostujoči predavatelj je predaval na Univerzi v Innsbrucku (2020/21 in 2022), Univerzi v Tampereju (2022), Univerzi v Haifi (2023), Univerzi v Namibiji (2024) in na Šoli za družbene vede v Bhopalu v Indiji (2025).

Delovanje

Grušovnik je od leta 2007 zaposlen kot visokošolski učitelj na Univerzi na Primorskem. Več let je poučeval na Oddelku za filozofijo Fakultete za humanistične študije, na Inštitutu za filozofske študije iste univerze pa je deloval od njegove ustanovitve do leta 2016.

Po letu 2012 je nadaljeval pedagoško in raziskovalno delo na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (UP PEF). Za svoje pedagoško delo je leta 2017 prejel Svečano listino za mladega visokošolskega učitelja, ki mu jo je podelila UP PEF.

V preteklih letih je sodeloval tudi z Univerzo v Ljubljani, sodeluje pa tudi z Oddelkom za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Med letoma 2018 in 2020 je bil predsednik Slovenskega filozofskega društva. V preteklosti je bil tudi glavni urednik znanstvene revije Anthropos: revija za filozofijo in psihologijo. Vodil je Center za umetnost na UP PEF ter opravljal funkcijo prodekana za mednarodno sodelovanje in umetnost. Leta 2020 je postal predsednik Državne predmetne komisije za filozofijo na splošni maturi.

Trenutno deluje na UP PEF kot redni profesor in višji znanstveni sodelavec, kjer poučuje različne predmete s področij filozofije, humanistike ter vzgoje in izobraževanja. Leta 2025 je prevzel funkcijo dekana Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

Ustvarjalni opis Napisal je številne znanstvene članke in poglavja v strokovnih publikacijah ter pripravil nekaj prevodov, denimo zbirka Ludwiga Wittgensteina Predavanja in pogovori: o estetiki, psihoanalizi in religioznem verjetju ter esej Henryja Davida Thoreauja Državljanska nepokorščina.

V sklopu literarnega ustvarjanja deluje predvsem z revijama Idiot in Literatura. Nastopil je na številnih mednarodnih konferencah in predavanjih v Avstraliji, Aziji, Evropi in Severni Ameriki. Njegove najbolj poznane knjige so Odtenki zelene, Etika živali, Moralke, Midva ne bova rešila sveta in Hotena nevednost.

Odtenki zelene

Grušovnikova prva monografija Odtenki zelene (2011) obravnava vprašanja okoljske etike in humanistične vidike okoljskih problemov. Avtor v delu razpravlja o moralnem statusu nečloveških subjektov ter o vlogi vzgoje in izobraževanja pri oblikovanju odnosa do okolja. Za monografijo je leta 2012 prejel nagrado Glasnik znanosti UP ZRS za posamezne vrhunske dosežke obetavnih raziskovalcev.

Etika živali

Monografija Etika živali (2016) osvetljuje človekovo moralno odgovornost do živali, kar je označeno s pojmom šibka različica etike živali, navaja pa tudi argumente za sprejetje t.i. močne različice etike živali, ki zagovarja idejo, da so tudi nekatere živali sposobne moralnega delovanja. V njej je poleg filozofske analize, ki je okrepljena z naravoslovnimi, zgodovinskimi, psihološkimi in drugimi znanstvenimi dognanji, mogoče razbrati tudi kritiko sodobne družbe, skozi razpravo o etiki sodobnih praks v odnosu do živali.

Moralke

Moralke (2017) je esejistična knjižica, sestavljena iz šestih esejev, katerih vsebina zadeva področja etike, pravic živali, znanosti in filozofije.

Posamezni teksti, ki so prvoosebna razmišljanja, prepletena s filozofskimi raziskavami, literarnimi fragmenti in nedavnimi dognanji znanosti, nagovarjajo različne teme (npr. etika živali, družbene spremembe, iskanje smisla, racionalizacije) in med seboj ne prehajajo sklenjeno, temveč si sledijo po načelu asociacije.

Hotena nevednost

Hotena nevednost (2020) je filozofska monografija, v kateri Grušovnik obravnava pojav zavestnega izogibanja vednosti. Raziskuje razloge, zakaj posamezniki ali družba včasih namenoma ne želijo vedeti določenih dejstev, zlasti kadar bi jim to znanje prineslo moralno odgovornost ali zahtevalo spremembo ravnanja. V knjigi analizira psihološke, družbene in etične vidike tega pojava ter pokaže, kako je hotena nevednost povezana z vprašanji odgovornosti, moralnega odločanja in delovanja v sodobni družbi.

Midva ne bova rešila sveta!: eseji o teorijah zarot

Midva ne bova rešila sveta!: eseji o teorijah zarot (2022) je esejistična knjiga, v kateri Grušovnik obravnava pojav teorij zarot v sodobni družbi. Delo analizira razloge za širjenje zarotniških razlag, pri čemer poudarja vlogo nezaupanja v institucije, potrebe po razlagi kompleksnih družbenih pojavov ter iskanja gotovosti v negotovem svetu. Grušovnik teorije zarot razume kot obliko mišljenja, ki združuje dvom in prepričanost ter ne izhaja zgolj iz nevednosti, temveč tudi iz psiholoških in družbenih dejavnikov.

Priznanja in nagrade Leta 2021 in 2026 je prejel priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju znanosti.

Leta 2022 je bil nominiran za Rožančevo nagrado za zbirko esejev Midva ne bova rešila sveta.

Leta 2024 je prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali. Komisija je posebej izpostavila njegovo izvirno tezo o hoteni nevednosti, s katero pojasnjuje in osvetljuje neodzivnost javnosti ob okoljskih izzivih, s katerimi se sooča sodobna družba.

Istega leta je na 1. Festivalu humanistike Odprti horizonti prejel nagrado Heureka, ki se po izboru občinstva podeljuje za prispevek k razvoju in promociji humanistike.

Izbrana bibliografija Monografije

Etika živali : o čezvrstni gostoljubnosti. Koper: Univerzitetna založba Annales, 2016. 235 str. ISBN 978-961-6964-64-7. GRUŠOVNIK, Tomaž, ROŽAC-DAROVEC, Vida (odgovorni urednik). Odtenki zelene : humanistične perspektive okoljske problematike, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2011. 85 str. ISBN 978-961-6732-26-0. Moralke, (Zbirka Žepna šerpa, 21). Ljubljana: Lud Šerpa, 2017. 99 str., ilustr. ISBN 978-961-6699-56-3. GRUŠOVNIK, Tomaž. Hotena nevednost. Ljubljana: Slovenska matica, 2020. 279 str., ilustr. Slovenska filozofska misel, 19. ISBN 978-961-213-332-0. dCOBISS. [COBISS.SI-ID 34070019] GRUŠOVNIK, Tomaž. Argumenti na krožniku : [(esej)]. Ljubljana: LUD Šerpa, 2025. 95 str. Zbirka Klasična Šerpa, 93. ISBN 978-961-7199-20-8. dCOBISS. [COBISS.SI-ID 227548931] GRUŠOVNIK, Tomaž. Okoljski pojmovnik za mlade. 1. izd. Maribor: Aristej, 2025. 149 str., ilustr. Zbirka Pojmovniki, knj. 16. ISBN 978-961-220-148-7. [COBISS.SI-ID 232982275] GRUŠOVNIK, Tomaž. Midva ne bova rešila sveta! : eseji o teorijah zarot. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022. 159 str. Zbirka Ergo. ISBN 978-961-01-6496-8. [COBISS.SI-ID 98731523], nagrada: L. 2022 nominacija za Rožančevo nagrado GRUŠOVNIK, Tomaž. Karantenozofija : razmišljanja o pandemiji. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020. 55 str. Zbirka Ergo. ISBN 978-961-01-5948-3. [COBISS.SI-ID 13283075] GRUŠOVNIK, Tomaž. (2022). Besede na strehi brez črk v roki: [(proza, esej)] (Let. 74, str. 130). LUD Šerpa. ISBN: 978-961-6699-93-8. GRUŠOVNIK, Tomaž. (2021). Osnove okoljske etike (str. 46). Pedagoški inštitut; Urad za UNESCO. http://www.danfilozofije.net/wp-content/uploads/2021/11/SDF2021_OSNOVE-OKOLJSKE-ETIKE_e-knjizica.pdf

Izvirni znanstveni članki

Moralna vzgoja, hipokrizija in samoprevara. Šolsko polje : revija za teorijo in raziskave vzgoje in izobraževanja, ISSN 1581-6036. [Tiskana izd.], 2017, letn. 28, št. 1/2, str. 59-71. Interpretacije Thoreaujeve "Državljanske nepokorščine". Literatura, ISSN 0353-5622, jul.-avg. 2015, letn. 27, št. 289/290, str. 126-148. Nepripoznanje trpljenja živali : eksistencialni razlogi. V: ŠKOF, Lenart (ur.), KOŠIR, Tina (ur.), BJELICA, Maja (ur.). Trpljenje, (Poligrafi, ISSN 1318-8828, letn. 20 (2015), št. 79-80). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales. 2015, letn. 20, št. 79/80, str. 187-206, 231, 238. Nekaj misli o subverzivnosti. Dialogi, ISSN 0012-2068, 2014, letn. 50, št. 11/12, str. 20-31. Cavell, skepticizem in samovzgoja. Phainomena : glasilo Fenomenološkega društva v Ljubljani, ISSN 1318-3362, nov. 2014, letn. 23, št. 90/91, str. 117-136. Okoljsko zanikanje : usoda Stockmannovega odkritja. Časopis za kritiko znanosti, ISSN 0351-4285, 2013, letn. 40 [i. e. 41], št. 251, str. 168-174, 224-225, 233. Filozofija danes. Dialogi, ISSN 0012-2068, 2008, letn. 44, št. 11/12, str. 7-46. GRUŠOVNIK, Tomaž, BLAZNIK, Maja. Artificial intelligence, robotics, and animal slaughter : the embodiment of necropolitical dystopia. Journal of animal ethics. Fall 2024, vol. 14, no. 2, str. 186-200. ISSN 2156-5414. https://muse.jhu.edu/pub/34/article/944823/pdf. [COBISS.SI-ID 218003715], [SNIP, Scopus] Strpnost do nestrpnosti kot bežanje pred moralno odgovornostjo. Dialogi. 2023, letn. 59, št. 5/6, str. 44-55. ISSN 0012-2068. [COBISS.SI-ID 158274563] GRUŠOVNIK, Tomaž, LIPONIK, Vesna. Animal ethics and aesthetics revisited : distant proximity. JAHR : europski časopis za bioetiku. 2023, vol. 14, no. 1, str. 87-103. ISSN 1848-7874. https://hrcak.srce.hr/ojs/index.php/jahr/article/view/27807/14279, DOI: 10.21860/j.14.1.5. [COBISS.SI-ID 177420291], [SNIP, Scopus] Moralne intervencije v naravo : bi res morali vse mesojede plenilce neboleče ubiti?. Anthropos : časopis za psihologijo in filozofijo ter za sodelovanje humanističnih ved. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 52, št. 3/4, str. 49-59. ISSN 0587-5161. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si. [COBISS.SI-ID 44783875] Čemu filozofija?. Dialogi. 2019, letn. 55, št. 3/4, str. 99-114. ISSN 0012-2068. [COBISS.SI-ID 1541256388] Knowledge avoidance – consistency, taxonomy, and etiology. Synthesis philosophica. Spletna izd. 2025, vol. 40, no. 1, str. -138, ilustr. ISSN 1848-2317. https://hrcak.srce.hr/en/clanak/480257, Repozitorij Univerze na Primorskem - RUP, DOI: 10.21464/sp40107. [COBISS.SI-ID 239412227], [Odprti dostop, SNIP, WoS, Scopus], projekt: P6-0144-2022 Perspektive sodobne filozofije: med epistemologijo, etiko in politično filozofijo; financer: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije

Strokovni članki

Podobe zastiranja podobe. Razpotja : revija humanistov Goriške. pomlad 2021, letn. 12, št. 43, str. 4-7, ilustr. ISSN 2232-2582. [COBISS.SI-ID 64480259] Literatura med progresivizmom in perfekcionizmom : (fiktokritika). Literatura. jan.-feb. 2018, letn. 30, št. 319/320, str. 172-184. ISSN 0353-5622. [COBISS.SI-ID 1540240836]