Karolinška arhitektura je slog severnoevropske predromanske arhitekture iz obdobja karolinške renesanse poznega 8. in 9. stoletja, ko so Karolingi prevladovali v zahodnoevropski politiki. To je bil zavesten poskus posnemati rimsko arhitekturo in v ta namen se je močno izposodila iz zgodnjekrščanske in bizantinske arhitekture, čeprav obstajajo lastne inovacije, ki imajo za posledico edinstven značaj.
Vrata samostana v Lorschu, zgrajena okrog leta 800, ponazarjajo klasični navdih za karolinško arhitekturo, zgrajena kot trojno obokana dvorana, ki dominira na prehodu, obokana fasada pa je prekrita s klasičnimi stebri in pilastri.
Palatinska kapela v Aachnu, zgrajena med letoma 792–805, je bila navdahnjena z osmerokotno Justinijanovo baziliko San Vitale v Raveni, zgrajeno v 6. stoletju, v Aachnu pa je visok monumentalni zahodni vhodni kompleks, ki se kot celota imenuje westwerk - karolinška inovacija.
Karolinške cerkve so običajno bazilikalne, kot so zgodnjekrščanske cerkve v Rimu in običajno vključene v westwerk, kar je nedvomno precedens za zahodne fasade kasnejših srednjeveških stolnic. V samostanu Corvey blizu Höxterja, Severno Porenje - Vestfalija, zgrajeni leta 885, je danes ohranjen izvirni westwerk.
Primeri Benediktinski samostan Lorsch, prehod (c. 800) Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair, (c. 800) Palatinska kapela, Aachen, Aachen (792–805) Oratorij v mestu Germigny-des-Prés (806) Cesarska palača, Ingelheim (končana po 814) Samostan v Saint-Philbert-de-Grand-Lieu (815) Kolegijska cerkev sv. Ursmarja, v Lobbesu, Belgija (819–823) Cerkev svetega Mihaela v Fuldi, rotunda in kripta (822) Einhardova bazilika, Steinbach (827) Cerkev svetega Justina, Frankfurt-Höchst (830) Grad Broich, Muelheim an der Ruhr (884) cesarski samostan Corvey (885) Sv. Jurij, Oberzell na otoku Reichenau (888
Sklici
Conant, K. J. (1978) Carolingian and Romanesque Architecture, 800–1200 Nikolaus Pevsner (1963) An Outline of European Architecture
Kategorija:Srednjeveška arhitektura