Filitosa je arheološko najdišče v južni Korziki, Francija, naseljeno od konca neolitika in začetka bronaste dobe do rimsklega obdobja Kotzike. Na najdišču so antropomorfni menhirji iz 4.-2. tisočletja pr. n. št. Aa.Vv. Studi sardi 28: 329-330, Sassari 1988.
Lokacija Arheološko najdišče leži v dolini Taravo ob državni cesti D57 nekaj sto metrov od vasi Filitosa severno od Propriana.Roger Grosjean (1961). Filitosa et son contexte archéologique dans la vallée di Taravo (Corse): recherches et fouilles 1954-1959 (v francoščini). Monuments et mémoires de la Fondation Eugène Piot 52 (1): 3-96. doi:10.3406/piot.1961.1486.
Zgodovina in značilnosti najdišča Najdišče je leta 1946 odkril lastnik zemljišča Charles-Antoine Cesari. Sitematične raziskave so se začele leta 1956 pod vodstvom Rogerja Grosjeana. Arheologi so v Filitosi odkrili konice puščic in lončenino iz najzgodnejšega obdobja naselitve okoli 3300 pr. n. št. Okoli leta 1500 pr. n. št. so bili v Filitosi postavljeni 2-3 m visoki menhirji s človeškimi obrazi, oklepi in orožjem. Roger Grosjean je domneval, da so bili postavljeni kot stražarji pred napadi Torrenov. Njihova obramba ni učinkovala. Torreni so naselje osvojili, menhirje podrli, razbili in jih celo uporabili kot gradivo. Na najdišču so zgradili okrogle kamnite zgradbe, imenovane torri, ki so služile kot templji. Torri so izjemno dobro ohranjeni. Grosjeanova teorija je po nedavnih raziskavah F. De Lanfranchija, M.C. Weissa in Gabriel Campsa postala sporna. CORSICA Enciclopedia dell' Arte Antica. 1994(v italijanščini).
V Filitosi je približno dvajset menhirjev, kar je približno polovica menhirjev ma Korziki.
Sklici
Kategorija:Arheološka najdišča v Franciji