thumb|Shema zgradbe hrbteničnih živcev somatskega živčevja pri človeku Somatsko oz. hotno živčevje je del perifernega živčevja, ki povezuje možgane s skeletnimi mišicami pod zavestnim nadzorom, v drugi smeri pa potekajo povezave od čutilnih receptorjev proti možganom. Drugi del obkrajnega živčevja je avtonomno živčevje, ki oživčuje gladko mišičje, žleze in druge strukture, ki niso pod zavestnim nadzorom.
Somatsko živčevje sestavljajo zelo dolgi nevroni velikega premera, obdani z mielinsko ovojnico, ki prevajajo živčne impulze od osrednjega živčevja do efektorjev – mišic – brez presledkov (sinaps). Pravimo jim motorični nevroni. Sinapse, imenovane motorične ploščice, tvorijo le na stiku z mišico.
Pri človeku somatsko živčevje sestavljajo živci s telesi (somami) nevronov v dveh regijah: Možganski ali kranialni živci s somami v možganskem deblu. Dvanajst parov živcev oživčuje predel glave in vratu. Motorični (eferentni) živci omogočajo hotne gibe v tem predelu, senzorični (aferentni) pa posredujejo impulze iz čutil v glavi. Od slednjih vohalni (I) in vidni (II) živec vodita neposredno v velike možgane, ostali pa prek možganskega debla. Lahko so bodisi povsem senzorični, povsem motorični ali mešani. Hrbtenični ali spinalni živci s somami v hrbtenjači. 31 parov živcev oživčuje preostanek telesa, vsi so mešani. Delimo jih na regije, od zgoraj navzdol: 8 parov vratnih (cervikalnih), 12 parov prsnih (torakalnih), 5 parov lumbalnih in 5 parov križničnih (sakralnih) ter par trtičnih živcev.
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Živčevje