Zaklad iz Gourdona (francosko Trésor de Gourdon) je zaklad zlatih predmetov in kovancev, ki lahko izvirajo iz merovinškega obdobja konec 5. ali začetek 6. stoletja. Odkrili so ga leta 1845 v bližini Gourdona, Saône-et-Loire in je trenutno shranjen v Kabinetu medalj, Nacionalne knjižnice Francije. »Un vrai trésor mal connu : le trésor de Gourdon », article de Claus-Peter Haverkamp paru dans la revue « Images de Saône-et-Loire » n° 171 de septembre 2012, pages 9 à 11.
Zgodovina V 6. stoletju je bil Gourdon mesto samostana - morda vir teh predmetov. Najnovejša datacija med kovanci, ki so bili del zaklada, je ocenjena na približno leto 524. Zaklad je bil morda pokopan v pričakovanju napada. Vojna v vzhodni Galiji v 520-ih letih je bila proti Burgundcem. Vodili so jo štirje Klodvikovi nasledniki. Vojna se je odločilno končala z bitko pri Vézeroncu, leta 524, s prepričljivim burgundskim porazom.
Pastirica, Louise Forest, ga je odkrila leta 1845 pod rimsko ploščico z vrezanim križem, njen gospodar kmet Darras, pa si je prisvojil celoto. Kelih in patena, ki ju ni bilo mogoče deliti, sta bila shranjena v registru za prodajo. Jean Lafaurie, « Sur le trésor de Gourdon (Saône-et-Loire) (pl. VI), p=63-65, note 1 pp. 65-66 Zaklad je bil prodan na dražbi v Parizu 20. julija 1846. Pateno in kelih je kupila država, 104 kovanci pa so bili razpršeni med številne kupce in niso dostopni javnosti. Jean Lafaurie, « Sur le trésor de Gourdon (Saône-et-Loire) (pl. VI) , p=61-62
Opis Ko je bil najden, je zaklad vseboval kelih in pravokotno pateno, ki je bila podobno okrašena z granati in turkizi v cloisonné predelih, skupaj s približno sto zlatimi kovanci iz vladavine bizantinskih cesarjev Leona I. (457–474) preko Justina I. (518–527). Merovinški kralj Klodvik I. se je leta 496 spreobrnil krščanstvo; kelih in patena bi lahko imenovali zgodnja merovinška ali pozno-galsko-rimska.
Kelih Kelih je visok 7,5 cm. Leži na skrajšani stožčasti podlagi; dva ročaja, ki imata obliko zelo stiliziranih ptic, ki jih prepoznamo po kljunu in granatih, ki tvorijo oči. Telo keliha ima nazaj zavihano osnovo. Zgornji del keliha je okrašen s cloisonné granati in turkizi, izrezanimi v obliki src in palmet.
Oblika keliha se lahko primerja s kantarjem iz keramike ali kovine, najpogosteje uporabljen način izdelave vinskih čaš med Rimljani. Dekoracijo lahko štejemo za barbarsko tako v ikonografiji kot v tehniki, kar ga naredili neobičajno lahkega in prenosnega z uporabo tehnike cloisnené. Primerljive ptičje motive lahko zasledimo pri vizigotskih, lombardskih in merovinških kovinskih predmetih.
Patena Pravokotna patena je velika 19,5 cm x 12,5 cm in globoka 1,6 cm. Predstavlja okvir med cloisonné granati, osrednjim križem z granati in štirimi vogalnimi motivi s turkizi. Krščanski križ nedvoumno opredeljuje predmet kot krščanski.
Sklici
Reference Ta članek je osnovan na prevodu članka iz francoske wikipedije. The discovery related in the Journal de la Saône-et-Loire
Literatura Jean Lafaurie, « Sur le trésor de Gourdon (Saône-et-Loire) (pl. VI) », Bulletin de la Société Nationale des Antiquaires de France, 1959, p. 61-76 Jean Lafaurie, « Observations sur des monnaies d'or attribuables à Thierry Ier, fils de Clovis », Bulletin de la Société Nationale des Antiquaires de France, 1969, p. 30-39
Zunanje povezave
Kategorija:Srednjeveška umetnost Kategorija:Krščanska umetnost Kategorija:Dekorativna umetnost Kategorija:Umetniške tehnike