1148 (MCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek. Dogodki Druga križarska vojna Medtem ko so nemško križarsko odpravo potolkli Seldžuki in se je večina anglo-flandrijske odprave odločila, da bo raje ostala na Portugalskem, je francoska odprava pod vodstvom kralja Ludvika VII. še edina, ki prodira proti Sveti deželi. Toda tudi njena pot se v tem letu konča (pre)hitro.↓ thumb|right|250px|Karkoli se je že v Sveti deželi dogajalo me francoskim kraljem Ludvikom VII. in kraljico Eleanoro Akvitansko, je bil to razlog za njuno kasnejšo ločitev, oziroma razveljavitev zakona. 6. januar → Bitka pri gori Kadmus: francoska odprava pade v zasedo Seldžukov Sultanata Rum in je popolnoma poltolčena. Ker Seldžuki ne prepoznajo Ludvika VII., se temu komaj uspe izogniti smrti in/ali ujetništvu.↓ 20. januar → Ostanki nemške in francoske križarske odprave se regrupirajo v Attaleji in nadaljujejo pot proti Levantu. Seldžuki razpustijo svojo vojsko in ohranijo zgolj manjše oddelke, ki napravijo pot križarjev bolj težavno.↓ 19. marec → Križarji prispejo v Antiohijo. Ludvik VII. zavrne prošnjo kneza Rajmonda Poitierskega, da bi mu pomagal osvojiti Alep.↓ → Ljubezenska afera ali zgolj razkrita spletka med knezom Rajmodom Poitierskim in francosko kraljico (ter njegovo nečakinjo) Eleanoro Akvitansko? Kralj Ludvik VII. svojo soprogo aretira in z vojsko nadaljuje pot proti Jeruzalemu. Po zelo verjetnem družinskem umoru touluškega grofa Alfonza Jordana, ki se je zgodil v Cezareji, grofijo Toulouse nasledi njegov sin Rajmond V.. Vojaki zvesti Alfonzu Jordanu se iz protesta tik pred ciljem obrnejo in vrnejo domov. junij-julij - Sicilski admiral Jurij Antiohijski zavzame obalna afriška mesta Mahdija (22. junij), Susa (1. julij) in Sfax (12. julij) Vsa mesta upravno vključi v normansko Kraljevino Afriko, ki ji kraljuje sicilski kralj Roger II. Zavzetje Mahdije predstavlja dokončen konec nekoč mogočne ziridske dinastije. 22. junij - Preostanek angleško-flamske križarske flote, ki se je odločila za pot proti Jeruzalemu, spotoma opleni Oran. thumb|left|230px|Z neuspešnim obleganjem Damaska se konča (neuspešna) druga križarska vojna. 24. julij - Koncil v Akri: jeruzalemsko plemstvo in visoka duhovščina se skupaj z evropskimi voditelji križarskega pohoda posvetujejo o nadaljnjih vojaških ciljih. Na koncu se s pomisleki jeruzalemskega plemstva evropski voditelji in jeruzalemski kralj Baldvin III. odločijo za obleganje Damaska.↓ → Emir Damaska Mu'in al-Din Anur se pobota z Zengijevima sinovoma Nur ad-Dinom iz Alepa in Saif ad-Dinom iz Mosula. Hkrati se začne pripravljati na obleganje.↓ julij → Vojska več kot 50.000 križarjev se odpravi nasproti Damasku.↓ 24. julij → Muslimani v Damasku se izogibajo odprtemu spopadu in vseskozi nadlegujejo križarje na zelo težavnem terenu.↓ → Ker se križarji ne zmorejo sporazumeti o enotnem napadu na mesto, jim obleganje Damaska spodleti.↓ 28. julij → Damasku prispeta na pomoč brata Nur ad-Din in Saif ad-Din. Križarji opustijo obleganje in se sprti vrnejo v Jeruzalem, od tam pa velika večina nazaj domov. Portugalski kralj Afonz I. zavzame mavski Abrantes. 30. december - Barcelonski grof Rajmond Berengar IV. osvoji skupaj s križarji mavrsko Tortoso.
Ostali dogodki marec - Koncil v Reimsu: organizira in udeleži se ga papež Evgen III.. Na koncilu obravnavajo predvsem aktualne zadeve (ponovitev starih zahtev s koncilov predhodnih papežev, nova pravila, izobčenja, itd.) thumb|right|220px|Pečat sicilskega admirala grškega rodu Jurija Antioškega, ki je širil kraljestvo za kralja Rogerja II. Sicilskega Manj sreče kot z Bizantinci in Afričani ima italo-normanski admiral Jurij Antioški z Benečani, ki ga porazijo na južni obali Peloponeza pri rtu Cape Matapan. marec - Bizantinski cesar Manuel I. Komnen podeli Benečanom, ki jih potrebuje za boj proti Normanom, še dodatne trgovske privilegije. Bizantinska mornarica je namreč v precej klavrnem stanju. 2. maj - Iz nepoznanih razlogov umre apulijski vojvoda in kronski princ Roger III.. Nasledi ga njegov mlajši in še edini preživeli brat od štirih Vilijem I. 15. julij - Ker je voditelj rimske komune Arnold iz Brescie prisilil papeža Evgena III. v izgnanstvo, ga le-ta izobči, kar pa nima za papeža željenega učinka. 21. avgust - Umrlega grofa Neversa Vilijema II. nasledi njegov sin Vilijem III. 17. september - V oporoki bretonski vojvoda Konan III. prepusti mu (ne?)zakonskemu sinu Hoèlu grofijo Nantes, medtem ko vojvodino podeduje hči Berta. Po smrti grofa Renauda III. grofijo Burgundijo, burgundski del Svetega rimskega cesarstva, podeduje hči Beatrika I. Po smrti savojskega grofa Amadeja III., ki je umrl na križarskem pohodu, grofijo Savojo nasledi njegov sin Humbert III. Po smrti beneškega doža Pietra Polanija postane novi dož Domenico Morosiniki je tudi ded Frančiška Asiškega, 37. beneški dož po seznamu. Bizantinska plemkinja Ana Komnena začne v samostanu, kamor je bila izgnana zaradi dvornega spletkarstva, pisati Aleksijado, življenjepis njenega očeta Alekseja I. Komena. Almohadi zavzamejo Kordobo. Bitka pri Ghazniju: rojstvo nove perzijske sile. Perzijski Guridi premagajo Gazvanide.
Rojstva Béla III., madžarski kralj († 1196) papež Honorij III. († 1227) Qiu Chuji, kitajski daoistični svečenik († 1227)
Smrti thumb|right|190px|Grb doža Pietra Polanija 6. januar - Gilbert de Clare, angleški plemič, 1. grof Pembroke (* 1100) 8. januar - William de Warenne, angleški plemič, 3. grof Surrey, križar (* 1119) 2. maj - Roger III., apulijski vojvoda in sicilski kronski princ (* 1118) 21. avgust - Vilijem II. Neverški, grof Neversa, križar prve generacije (* 1083) 8. september - Vilijem Thierryjski, flamski teolog, filozof, mistik (* 1075) 17. september - Konan III., bretonski vojvoda (* 1095) 2. november - Sveti Malahija, irski nadškof Armagha, posthumno prerok (* 1094) Abu Bakr ibn al-Arabi, andaluzijski islamski sodnik in pravnik (* 1076) Alfonz Jordan, tripolitanski in touluški grof (* 1103) Amadej III., savojski grof in križar (* 1092) Ari Thorgilsson, islandski kronist (* 1067) Jaufre Rudel, okcitanski trubadur (* 1113) Pietro Barliario, italijanski alkimist (* 1055) Pietro Polani, beneški dož Payen le Bouteiller, baron Montreala in Keraka, glavni sluga jeruzalemskih kraljev Baldvina II. in Fulka Renaud III., burgundski grof (* 1093) Udo I. Thüringenski, naumburški škof in križar (* 1090) Ulvhild Håkansdotter, kraljica in soproga treh skandinavskih kraljev (* 1095)
Opombe
Glej tudi
*