Kancler Avstrije ali zvezni kancler Republike Avstrije (nemško: Bundeskanzler der Republik Österreich) je vodja vlade Republike Avstrije. Gre za položaj, primerljiv s predsednikom vlade v drugih državah s parlamentarno ureditvijo.
Vloga kanclerja Avstrijski kancler vodi vlado, ki jo poleg njega sestavljajo še podkancler in ministri. Vlada skupaj s predsednikom, ki je vodja države, tvori vodstvo izvršilne veje oblasti.
Avstrija je parlamentarna republika, dejanska moč je v rokah vodje vlade. Vendar pa lahko v Avstriji večino izvršilnih ukrepov velikega obsega izvaja le predsednik, po posvetu ali s sopodpisom kanclerja ali določenega ministra. Zato kancler pogosto potrebuje predsednikovo soglasje za izvajanje večjih odločitev. Niti ministri niti podkancler ne poročajo kanclerju.
V zakonodajni oblasti je kanclerjeva moč odvisna od moči v parlamentu. V primeru koalicijske vlade je kancler običajno vodja stranke, ki je najbolj številčno zastopana v državnem svetu, vodja stranke, ki lahko zagotovi večino pa običajno deluje kot podkancler.
Prvi avstrijski suvereni vodja vlade je bil Klemens von Metternich, takratni državni kancler Avstrijskega cesarstva. Funkcija se je kasneje preimenovala v predsednika vlade Avstrijskega cesarstva in je obstajala do razpada Avstro-Ogrske. Prvi vodja vlade po monarhiji je bil državni kancler Nemške Avstrije, položaj, ki ga je opravljala le ena oseba; Karl Renner. Potem ko so zavezniške sile zavrnile zvezo med Avstrijo in Nemčijo, se je funkcija preimenovala le v državnega kanclerja Avstrije in kasneje v zveznega kanclerja, kar je tudi današnje ime.
Uradno prebivališče in urad kanclerja se nahaja na Ballhausplatzu v središču Dunaja. Tako kanclerja kot tudi vlado imenuje predsednik in ju lahko tudi razreši.
Imenovanje Kanclerja imenuje predsednik.B-VG art. 69 Teoretično lahko predsednik imenuje kogar koli, ki je upravičen do izvolitve v državni svet, kar v bistvu pomeni katerega koli avstrijskega državljana, starejšega od 18 let. V praksi kancler ne more vladati brez večine v državnem svetu. Zaradi tega je kancler običajno vodja največje stranke v državnem svetu, ni pa to pravilo.
Za kanclerja ni omejitev mandata. V skladu z ustavno konvencijo kancler običajno ob razpustitvi državnega sveta ponudi predsedniku odstopno izjavo. Predsednik jo običajno zavrne in naroči kanclerju te vladi, naj posle začasno opravlja do zasedanja novega sklica parlamenta oziroma oblikovanja nove večine.
Kancler je običajno imenovan ali razrešen skupaj z vsemi ministri, kar pomeni celotno vlado. Tehnično gledano lahko predsednik imenuje ministre le na predlog kanclerja, zato je kancler imenovan najprej. Po prisegi predsedniku predstavi seznam ministrov; običajno so imenovani le nekaj minut kasneje. Niti kanclerja niti ministrov ne potrjuje noben dom parlamenta; imenovani so takoj po prisegi in funkcije takoj prevzamejo v celoti.
Državni svet lahko predsednika prisili v razrešitev kanclerja ali ministra z glasovanjem o nezaupnici. Predsednik je po ustavi dolžan razrešiti vsakega ministra, katerega odstop zahteva Državni svet. Opozicijske stranke včasih vložijo glasovanje o nezaupnici proti ministrom in občasno celotni vladi. Prvo uspešno glasovanje o nezaupnici v avstrijski zvezni politiki je potekalo maja 2019, ko je bil Sebastian Kurz odstavljen s položaja kanclerja.B-VG art. 69
Pristojnosti Kancler predseduje sejam vlada. Ustava kanclerju mu ne daje pooblastila za nalaganje navodil ministrom, temveč njegovo vlogo v vladi označuje kot vlogo prvega med enakimi.B-VG art. 69 Moč funkcije za določanje politike izhaja deloma iz njenega inherentnega ugleda, deloma iz dejstva, da mora predsednik razrešiti ministre,če to zahteva kancler,B-VG art. 70 in deloma iz kanclerjevega vodstvenega položaja v stranki ali koaliciji, ki nadzoruje Državni svet.
Večina členov ustave, ki omenjajo funkcijo kanclerja, nalagajo nosilcu funkcije notarsko overjanje odločitev predsednika ali različnih ustavnih organov, zagotavljanje, da so te odločitve ustrezno objavljene širši javnosti, ali delovanje kot posredništvo med različnimi vejami oblasti. Zlasti kancler:
predloži predsedniku v potrditev zakone, ki jih sprejme Državni svet, potrdi overitve zakonov, ki jih je pripravil predsednik, razglasi zakone, ki so tako postali zakoni, razglasi pogodbe, katerih pogodbenica je Republika Avstrija ob ratifikaciji,B-VG art. 69 razglasi odločbo Ustavnega sodišča o razveljavitvi zakonov ali izvršilnih odredb, razglasi rezultate predsedniških volitev, razglasi spremembe poslovnika, ki jih sprejme Zvezni svet, potrdi odločitve Zveznega zbora, razglasi vojno napoved, in obvesti deželne vlade o zakonih, ki jih sprejme Državni svet in za katere je potrebna njihova privolitev, da postanejo zakon.
Seznam kanclerjev
# Slika KanclerVladne stranke(1)118x118_pikKarl Renner (1870–1950)• SDAPÖ • CS • GDVPMichael Mayr1864–1922• CS • SDAPÖJohannes Schober 1874–1932• CS • GDVP • Experts Walter Breisky1871–1944• CS • GDVPJohannes Schober
1874–1932• CS • GDVP • ExpertsIgnaz Seipel1876–1932• CS • GDVP • ExpertsRudolf Ramek
1881–1941• CS • GDVPIgnaz Seipel
1876–1932• CS • GDVP • LandbundErnst Streeruwitz1874–1952• CS • LandbundJohannes Schober
1874–1932• CSCarl Vaugoin1873–1949• CSOtto Ender
1875–1960• CSKarl Buresch
1878–1936• CS • LandbundEngelbert Dollfuss
1892–1934Kurt Schuschnigg
1897–1977• VFArthur Seyss-Inquart 1892–1946• NSDAPAvstrija je bila priključena Nacistični Nemčiji med 12. marcem 1938 in 13. aprilom 1945
Po letu 1945 #SlikaKanclerVladne strankeKarl Renner(1870–1950)• SPÖ • ÖVP • KPÖ13 134x134_pik Leopold Figl (1902–1965)• CS • SDAPÖ14 139x139_pikJulius Raab (1891–1964)• ÖVP • SPÖ15133x133_pikAlfons Gorbach (1898–1972)• ÖVP • SPÖ16 149x149_pik Josef Klaus (1910–2001)• ÖVP • SPÖ• ÖVP17 120x120_pik Bruno Kreisky (1911–1990)• SPÖ18118x118_pikFred Sinowatz (1929–2008)• SPÖ • FPÖ19 125x125_pik Franz Vranitzky (1937–)• SPÖ • FPÖ• SPÖ • ÖVP20156x156_pikViktor Klima (1947–)• SPÖ • ÖVP21 146x146_pik Wolfgang Schüssel (1945–)• ÖVP • FPÖ
• ÖVP • BZÖ22150x150_pikAlfred Gusenbauer (1960–)• SPÖ • ÖVP23160x160_pikWerner Faymann (1960–)• SPÖ • ÖVP?112x112_pikReinhold Mitterlehner (1955–)• SPÖ • ÖVP24 136x136_pik Christian Kern (1965–)• SPÖ • ÖVP25sredina|brezokvirja|133x133_pikSebastian Kurz (1986–)• ÖVP • FPÖ
• ÖVP(-)134x134_pik|senza_corniceHartwig Löger (1965–)• ÖVP26105x105_pik|senza_corniceBrigitte Bierleinneodvisna (tehnična vlada)25.sredina|brezokvirja|133x133_pikSebastian Kurz (1986–)• ÖVP • Zeleni27.sredina|brezokvirja|149x149_pikv. d. Alexander Schallenberg (1969–)• ÖVP • Zeleni28.sredina|brezokvirja|133x133_pikKarl Nehammer (1972–)• ÖVP • Zeleni(-)sredina|brezokvirja|149x149_pikv. d. Alexander Schallenberg
(1969–)• ÖVP • Zeleni29.sredina|brezokvirja|151x151_pikChristian Stocker (1960–)• ÖVP • SPÖ • NEOS
Opombe
Sklici
Zunanje povezave
Uradna spletna stran vlade (v angleščini) Uradna spletna stran vlade (v nemščini)
Kategorija:Kanclerji Avstrije