Poljska vlada v izgnanstvu, uradno znana kot Vlada Republike Poljske v izgnanstvu (), je bila vlada v izgnanstvu na Poljskem, ki je nastala po invaziji na Poljsko septembra 1939 in poznejši okupaciji Poljske s strani Nemčije in Sovjetske zveze, s čimer se je končala druga poljska republika.
Kljub temu, da so Poljsko okupirale sovražne sile, je imela vlada v izgnanstvu velik vpliv na Poljskem med drugo svetovno vojno preko aparata Poljske podzemne države in njene vojaške roke, Armije Krajowe (domovinska armada). V tujini so se pod vodstvom vlade v izgnanstvu poljske vojaške enote, ki so se izognile okupaciji, borile pod svojimi poveljniki kot del zavezniških sil v Evropi, Afriki in na Bližnjem vzhodu.
Po vojni, ko je poljsko ozemlje prišlo pod nadzor Ljudske republike Poljske, sovjetske satelitske države, je vlada v izgnanstvu ostala, čeprav v glavnem nepriznana in brez dejanske moči. Šele po koncu komunistične vladavine na Poljskem je vlada v izgnanstvu decembra 1990 formalno prenesla svoje odgovornosti na novo vlado Tretje poljske republike .
V letih 1939 in 1940 je imela vlada v izgnanstvu sedež v Franciji, najprej v Parizu in nato v Angersu. Vlada se je leta 1940 po padcu Francije preselila v London in v Združenem kraljestvu ostala do njenega razpada leta 1990.
Zgodovina
Ustanovitev 17. septembra 1939 je predsednik Poljske republike Ignacy Mościcki, ki je bil takrat v majhnem mestu Kuty (danes Ukrajina)John Coutouvidis, Jamie Reynolds. Poland 1939-1947 Page 20 blizu južne poljske meje, izdal razglas o svojem načrtu za prenos oblasti in imenovanju Władysława Raczkiewicza, maršal senata, za njegovega naslednika.Count Edward Raczynski. In Allied London. Weidenfeld and Nicolson 1962 Page 39Jozef Pilsudski, Waclaw Jedrzejewicz (Editor). Poland in the British Parliament 1939-1945. Volume I, 1946. Pages 317-318 To je bilo storjeno v skladu s 24. členom Ustave Republike Poljske, sprejete aprila 1935.Jozef Garlinski. Poland in the Second World War, Pages 48-49 Člen 24 določa:
"V primeru vojne se mandat predsednika podaljša do treh mesecev po sklenitvi miru; predsednik republike nato s posebnim aktom, objavljenim v Uradnem listu, imenuje njegovega naslednika, če je urad zapustil pred sklenitvijo miru. Če predsednikov naslednik prevzame funkcijo, mu mandat poteče konec treh mesecev po sklenitvi miru."Jozef Pilsudski, Waclaw Jedrzejewicz (Editor). Poland in the British Parliament 1939-1945. Volume I, 1946. Pages 317-318
Mościcki je odstopil šele 29. ali 30.Jozef Garlinski. Poland in the Second World War, Pages 48-49Jozef Pilsudski, Waclaw Jedrzejewicz (Editor). Poland in the British Parliament 1939-1945. Volume I, 1946. Pages 317-318Coutouvidis and Reynolds, Page 26 septembra 1939. Raczkiewicz, ki je že bil v Parizu, je na poljskem veleposlaništvu takoj zaprisegel svojo ustavno prisego in postal predsednik Republike Poljske. Raczkiewicz je nato za premierja imenoval generala Władysława Sikorskega.Keith Sword (Editor). Sikorski: Soldier and Statesman Potem ko je Edward Rydz-Śmigły odstopil, je Raczkiewicz imenoval Sikorskega za vrhovnega poveljnika Poljske vojske.Garlinski, Page 49
Večina poljske mornarice je pobegnila v BritanijoGarlinski, Pages 17-18 več deset tisoč poljskih vojakov in letalcev pa je pobegnilo skozi Madžarsko in Romunijo ali čez Baltsko morje, da bi nadaljevalo boj v Franciji.Garlinski, Pages 55-56 Pozneje so mnogi Poljaki sodelovali v zavezniških operacijah: na Norveškem (NarvikBogusław Brodecki; Zbigniew Wawer; Tadeusz Kondracki; Janusz Błaszczyk. Polacy na frontach II wojny światowej (The Poles on the Battlefronts of the Second World War) Warsaw: Bellona. 2005. Page 29), v Franciji leta 1940 in 1944, v bitki za Britanijo, v bitki za Atlantik, v Severni Afriki (zlasti TobrukBrodecki et al, Page 37), Italija (zlasti v Cassinu in Anconi), v Arnhemu, Wilhelmshavenu in drugod.
V skladu s sporazumom Sikorski-Mayski iz julija 1941 so bili poljski vojaki, ki jih je Sovjetska zveza leta 1939 zaprla, izpuščeni v poljsko Andersovo vojsko, namenjeno boju proti nacistični Nemčiji v ZSSR, namesto tega pa so jih preko Irana premestili k ameriškim in britanskim silam. Poljska Berlingova vojska, formirana v ZSSR leta 1944, je tam ostala in se borila pod sovjetskim poveljstvom.
Čas druge svetovne vojne levo|sličica|185x185_pik| Władysław Sikorski, prvi premier poljske vlade v izgnanstvu. Poljska vlada v izgnanstvu je imela sedež najprej v Parizu, nato pa v Angersu v Franciji,Jozef Garlinski Poland in the Second World War, Page 81 kjer je Władysław Raczkiewicz živel v Château de Pignerolle blizu Angersa od 2. decembra 1939 do junija 1940. Vlada se je po pobegu iz Francije preselila v London, kjer so jo priznale vse zavezniške vlade. Politično je šlo za koalicijo Poljske kmečke stranke, Poljske socialistične stranke, Delavske stranke in Nacionalne stranke, čeprav so se te stranke v vojnih okoliščinah ohranile le v močno omejenem obsegu. sličica| "Množično iztrebljanje Judov na Poljskem pod nemško okupacijo", ki ga je poljska vlada v izgnanstvu naslovila na zaveznike, iz leta 1942 Ko je Nemčija leta 1941 napadla Sovjetsko zvezo, je poljska vlada v izgnanstvu vzpostavila diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo proti "hitlerizmu", a tudi zato, da bi pomagala Poljakom, ki jih je preganjala NKVD.Stanislaw Mikolajczyk The Pattern of Soviet Domination Sampson Low, Marston & Co 1948 Page 17Wojciech Roszkowski The Shadow of Yalta Page 27 12. avgusta 1941 je Kremelj podpisal enkratno amnestijo ki je zaobjemala na tisoče poljskih vojakov, ki jih je Rdeča armada na vzhodu Poljske leta 1939 ujela, vključno s številnimi poljskimi civilnimi ujetniki in deportiranci, ujetimi v Sibirijo. Amnestija je Poljakom omogočila, da ustvarijo osem vojaških divizij, znanih kot Anderska vojska. Evakuirali so jih v Iran in na Bližnji vzhod, kjer so jih obupno potrebovali Britanci, na katere je močno pritiskal Rommelov afriški korpus. Te poljske enote so bile osnova za II. poljski korpus, ki ga je vodil general Władysław Anders, ki se je skupaj z drugimi, prej ustanovljenimi poljskimi enotami, bojeval skupaj z zavezniki.
Med vojno, zlasti od leta 1942, je poljska vlada v izgnanstvu zaveznikom predložila nekaj najzgodnejših in najtočnejših poročil o iztrebljanju evropskih Judov, ki se je pravkar dogajalo.Engel (2014)Note of the Foreign Minister Edward Raczynski "The mass extermination of Jews in German occupied Poland, Note addressed to the Governments of the United Nations on December 10th 1942", also published (30 December 1942) by the Polish Foreign Ministry as a public document with the aim to reach the public opinions of the Free World. See: http://www.projectinposterum.org/docs/mass_extermination.htm Martin Gilbert, Auschwitz and the Allies, 1981 (Pimlico edition, p.101) "On december 10, the Polish Ambassador in London, Edward Raczynski sent Eden an extremely detailed twenty-one point summary of all the most recent information regarding the killing of Jews in Poland; confirmation, he wrote, "that the German authorities aim with systematic deliberation at the total extermination of the Jewish population of Poland" as well as of the "many thousands of Jews" whom the Germans had deported to Poland from western and Central Europe, and from the German Reich itself." Preko svojih predstavnikov, kot sta bila zunanji minister grof Edward Raczyński in kurir poljskega podzemeljskega gibanja Jan Karski, je vlada v izgnanstvu pozvala k ukrepanju in ustavitvi holokavsta, a brez uspeha. Zapis zunanjega ministra grofa Raczynskega, ki ga je 10. decembra 1942 poslal vladam Združenih narodov, je bila prva uradna obsodba katerekoli vlade o množičnih pobojih in nacističnem cilju popolnega iztrebljenja judovskega prebivalstva. To je bil tudi prvi uradni dokument, ki je izpostavil trpljenje evropskih Judov kot Judov in ne le kot državljanov njihovih izvornih držav.Krzysztof Kania, Edward Raczynski, 1891-1993, Dyplomata i Polityk (Edward Raczynski, 1891-1993, Diplomat and Politician), Wydawnictwo Neriton, Warszawa, 2014, p. 232 Zapis z dne 10. decembra 1942 in prizadevanja poljske vlade so vzpodbudile deklaracijo zavezniških narodov z dne 17. decembra 1942.
Aprila 1943 so Nemci oznanili, da so v Katinskem gozdu, blizu Smolenska v Rusiji, odkrili masovno grobišče 10.000 poljskih oficirjevJ.K.Zawodny Death in the Forest Page 15Louis Fitzgibbon Katyn Massacre Page 126 (nemška raziskava je kasneje naštela 4,443 trupelJ.K.Zawodny Death in the Forest Page 24) ki so jih Sovjeti leta 1939 ujeli in kasneje pobili. Sovjetska vlada je trdila, da so si Nemci odkritje izmislili. Vlade Zavezniških držav so, zaradi diplomatskih razlogov, uradno sprejele sovjetsko razlago; razen Poljske vlade v izgnanstvu, ki tega ni sprejela.
Stalin je zato prekinil odnose s Poljsko vlado v izgnanstvu. Ker je bilo jasno, da bodo Poljsko osvobodila Sovjetska zveza in ne zahodni Zavezniki, je imelo to kljubovanje za Poljsko usodne posledice. V nesrečnem naključju je bil Sikorski, ki velja za najsposobnejšega poljskega voditelja v izgnanstvu, ubit v letalski nesreči pri Gibraltarju julija 1943.John Coutouvidis & Jamie Reynolds Poland 1939-1947 Page 88 Na čelu Poljske vlade v izgnanstvu ga je nasledil Stanisław Mikołajczyk.
V letih 1943 in 1944 so zavezniški voditelji, zlasti Winston Churchill, poskušali obnoviti pogovore med Stalinom in Poljsko vlado v izgnanstvu. Toda ta prizadevanja so propadla zaradi več razlogov. Eden je bil katinski pokol ( in drugi pokoli pri mestih Kalinin in Harkov). Drugi so bile povojne meje na Poljskem.
Stalin je vztrajal, da morajo ozemlja, ki so jih leta 1939 anektirali Sovjeti, na katerih so živeli poleg ukrajinskega in beloruskega prebivalstva milijoni Poljakov, Also in: Wrocławskie Studia Wschodnie, Wrocław, 1997. ostati v sovjetskih rokah in da bi Poljski v zameno podelili zemljišča, ki bi jih odvzeli Nemčiji. Mikołajczyk pa ni želel sprejeti kompromisa glede suverenosti Poljske nad njenimi predvojnimi vzhodnimi ozemlji. Tretja stvar je bilo vztrajanje Mikołajczyka, da Stalin ne sme postaviti komunistične vlade v povojni Poljski.
V nasprotju s tem je Tomasz Arciszewski, ki je nasledil Mikołajczyka na mestu predsednika vlade, leta 1944 sporočil, da Poljska ne želi anektirati Vroclava ali Ščečina, največ kar? želena? Vzhodna Prusija očistila svojih nemških prebivalcev.
Čas po drugi svetovni vojni desno|sličica|230x230_pik| Prapor predsednika v izgnanstvu. Mikołajczyk in njegovi kolegi v Poljski vladi v izgnanstvu so vztrajali pri poljski vzhodni meji iz pred leta 1939 (po kateri bi obdržali svojo Kresy regijo na vzhodu) kot osnovi za bodočo poljsko-sovjetsko mejo.John Coutouvidis & Jamie Reynolds Poland 1939-1947 Pages 103-104 Vendar je bilo to stališče, ki se ga v praksi ni dalo zagovarjati - Stalin je to celotno območje okupiral. Ker Poljska vlada v izgnanstvu ni sprejela predlagane nove poljske meje, so bili Zavezniki, zlasti Churchilla, razjarjeni. Posledično so bili Zavezniki manj naklonjeni nasprotovanju Stalinu v zvezi s strukturo povojne poljske vlade. Na koncu je vlada v izgnanstvu izgubila pri obeh vprašanjih: Stalin je anektiral vzhodna ozemlja in je lahko postavil Začasno vlado Republike Poljske, ki je bila pod nadzorom komunistov, kot legitimno oblast na Poljskem. Poljska pa je ohranila status neodvisne države, kljub nasprotovanju nekaterih vplivnih komunistov, na primer Wande Wasilewske, ki so hoteli, da bi Poljska postala sovjetska republika.