RMS Olympic (Royal Mail Ship Olympic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik in prva ter vodilna ladja razreda Olympic britanske družbe White Star Line. Od treh ladij v tem razredu je imel Olympic najdaljšo kariero, 24 let (1911 - 1935). To je vključevalo, kot vojaško ladjo med prvo svetovno vojno, ki ji je pridobila vzdevek »Old Reliable«. Med letom 1920 in 1935 je ladja ponovno opravljala civilno službo, od leta 1930 je zaradi velike gospodarske krize plula na izgubo. Ladja je bila zgrajena v ladjedelnici Harland and Wolff v Belfastu.
Med letom 1911 in 1913 je bila največja ladja na svetu, le za kratek čas jo je presegel Titanic, čez leto dni pa ga je presegel SS Imperator. Ko je bila leta 1934 splovljena RMS Queen Mary se je začela prekinjati Olympicova kariera tako, da so ladjo postopoma upokojili.
Olympic je bil umaknjen iz čezatlantske službe in je bil leta 1935 prodan za razrez; razrez je bil dokončan leta 1937. Dekorativni elementi z ladje so bili predhodno odstranjeni in prodani, zdaj z njimi krasijo stavbe in druge razkošne potniške ladje.
Za razliko od ladje Olympic, njeni mlajši sestrski ladji Titanic in Britannic nista imeli dolgo življenjsko dobo. Titanic je na svoji krstni plovbi v severnem Atlantiku leta 1912 zadel ledeno goro in potonil v dveh urah medtem, ko je Britannic na svoji šesti plovbi v Egejskem morju leta 1916 zadel morsko mino in potonil v eni uri. Britannic ni nikoli opravljal čezatlantsko službo med Southamptonom in New Yorkom, saj je bil kmalu po splovitvi uporabljen za bolniško ladjo.
Ozadje Predsednik družbe White Star Line, J. Bruce Ismay in ameriški finančnik J. P. Morgan, ki je nadziral družbo White Star Line, sta si leta 1907 zamislila nov razred treh velikih ladij, s katerim je White Star Line nameravala prevzeti vodstvo v ladijskem prometu in premagati večino svojih tekmecev s katerimi se je močno soočala kot npr. nemška Hamburg America in Huddersfield Lyold ter Cunard Line, ki je pred kratkim zgradil RMS Lusitanio in RMS Mauretanio - dve najhitrejši ladji na svetu v tistem času - . Ismay se je potegoval predvsem za velikost ter razkošje, ne pa za hitrost, zato je leta 1907 svojemu podjetju predlagal zgraditi nov razred treh velikih ladij. Z prihodom novih treh ladij je White Star Line nadomestila tudi svoje prejšnje starejše ladje: SS Teutonic iz leta 1889 in RMS Majestic iz leta 1890.
29. julija 1908 so se na sestanku v Londonu dobili Bruce Ismay skupaj z njegovimi pomočniki in predsednik ladjedelnice Harland & Wolff, William Pirrie ter njegovi pomočniki ladjedelnice, kjer so uradnikom družbe White Star Line pokazali risbe in načrte treh ladij. Ismay je projekt odobril ter dva dni pozneje podpisal pogodbo skupaj z tremi pismi in odobril začetek gradnje. Gradnjo vseh treh ladij sta nadzirala pomorska arhitekta Thomas Andrews in Alexander Carlisle. Imena ladij so bila izbrana pozneje, ime prve ladje novega razreda pa je bilo "Olympic", po kateri se je nov razred tudi imenoval. Oče Bruce Ismaya, Thomas Henry Ismay je predtem že načrtoval ladjo z imenom Olympic, ki naj bi bila sestrska ladja ladje RMS Oceanic. Starejši Ismay je leta 1899 umrl in naročilo za ladjo je bilo preklicano.
Tehnični podatki Po končanih delih je imel parnik prostornino 45.324 brutoregistrskih ton (BRT) in izpodriv je več, kot 52.000 ton. Dolžina ladje je znašala 269 m, širina 28 m in višina 53,3 m. Parnik je imel osem palub imenovanih paluba čolnov (najvišje ležeče), paluba A, paluba B,... in paluba G. Poganjala sta ga dva tristopenska štirivaljna parna stroja (levi in desni trikraki vijak) in nizkotlačna parna turbina,ki je lahko obratovala le v smeri vožnje naprej (srednji štirikraki vijak). Skupna moč glavnih strojev je znašala 46.000 konjskih moči. (HP). Oba parna stroja sta prispevala 30.000 konjskih moči, parna turbina pa 16.000 konjskih moči. Paro za pogon glavnih in pomožnih strojev ter ostalih porabnikov je proizvajalo 29 kotlov. Med križarjenjem je ladja dosegla hitrost 20 vozlov njena maksimalna hitrost pa je znašala 24 vozlov. Na parnik se je lahko vkrcalo 2.432 potnikov in 882 članov posadke, v primeru nesreče je bilo na voljo 40 reševalnih čolnov za 3.400 ljudi. Parnik je imel tri dimnike, četriti zadnji je služil le za ogrevanje (izračnik).
Gradnja ladje levo|sličica|198x198_pik|Olympic med gradnjo v ladjedelnici med letom 1909-1910. Levo spodaj je vidna Titanicova zgrajena kobilica. Gradnja ladje se je začela 16. decembra 1908 v ladjedelnici Harland & Wolff v Belfastu. Za gradnjo tako velike ladje, in predvsem zaradi tega ker je gradnja ladje potekala skoraj isto časno z gradnjo njene sestrske ladje Titanic, je bilo treba povečati ladjedelnico na suhem ter namestiti novo ladjedelniška orodja in ostalo opremo. Ker je bil Olympic prva ladja novega razreda, so njegov trup med gradnjo pobarvali v belo barvo, predvsem zaradi fotografskih namenov, saj so bile prve ladje novega razreda na slikah bolj prepoznavne v beli barvi. levo|sličica|Olympic med splovitvijo, 20. oktobra 1910. Olympic je bil splovljen 20. oktobra 1910 ob 11:00. Splovitev si je ogledala velika množica ljudi, med njimi so bili tudi pomembni gosti iz Anglije, ki so prišli na povabilo družbe White Star Line. Britanski javni tisk jo je ob splovitvi označil za kraljico morja. Ladjo med splovitvijo v skladu z tradicijo družbe White Star Line niso krstili. Po splovitvi so ladjo privlekli do privezov, kjer so do decembra 1910 na ladjo namestili preostalo nadgradnjo, jamborje in dimnike. V naslednjem letu so v ladjo vgradili vso potrebno strojno in električno opremo ter opremo primerno za bivanje posadke in potnikov. Aprila 1911 je ladja vstopila še v suhi dok kjer so na ladjo namestili propelerje in pobarvali ladijski trup. Trup, ki je bil ob splovitvi pobarvan v beli barvi, so v suhem doku prebarvali v črno barvo.
Po končanem opremljanju 29. maja 1911 je Olympic odplul na svoja testiranja na morju in opravil tudi dvanajsturno plovbo po irskem morju. Preiskus hitrosti ni bil zabeležen. Po končanih testiranjih je bila ladja 31. maja 1911 krščena, po splovitvi Titanica pa je Olympic odplul v Liverpool, kjer je bila ladja na voljo za ogled. Družba White Star Line je določila datum prvega potovanja, 2. junija pa je Olympic odplul v Southampton, kamor je prispel 3. junija. Njegov prihod v Southampton je navdušil posadko in časopise. V Southamptonu je ladjo pričakal vlačilec in jo odvlekel na pomol št. 44, kjer je ladja počakala na vkrcanja zalog, posadke in potnikov.
Lastnosti sličica|Stopnišče prvega razreda. Olympic je bil načrtovan, kot luskuzna ladja: njegovi potniški prostori, oprema, palubni načrti in tehnični prostori so bili v veliki meri enaki tistim njene bolj znane sestrske ladje Titanic, čeprav z nekaj majhnimi spremembami. Potniki prvega razreda so uživali v razkošnih kabinah, nekatere kabine pa so imele opremljene lastne kopalnice. Potniki prvega razreda so lahko jedli v ladijskem velikem in razkošnem jedilnem salonu ali v bolj znameniti restavraciji A La Carte. Tam je bilo razkošno Veliko stopnišče, zgrajeno samo za ladje razreda Olympic skupaj s tremi dvigali, ki so segali po stopnišču navzdol do palube E, kadilnica, kavarna Veranda, okrašena s palmami, bazen, turška kopel, telovadnica, in več drugih krajev za obroke in zabavo.
V vse tri potniške razrede so spadale kadilnica, knjižnica, prostorna jedilnica in dvigalo. levo|sličica|Bralnica drugega razreda na Olympicu. Nazadnje so potniki tretjega razreda uživali z udobno nastanitev v primerjavi z drugimi ladjami, če ne celo od drugega in prvega razreda. Namesto velikih spalnic, ki jih je ponujala večina takratnih ladij, so Olympicovi potniki tretjega razreda potovali v kabinah z dvema do desetimi pogradi. Prostori za tretji razred so vključevali kadilnico, skupni prostor in jedilnico.
Olympic je imel čistejši in bolj eleganten videz kot druge ladje današnjega dne: Harland & Wolff je namesto, da bi ji prilegel zajetne zunanje prezračevalne odprtine, uporabil manjše prezračevalne odprtine z električnimi ventilatorji, pri čemer je bil dodatni četrti dimnik uporabljen za dodatno prezračevanje. Harland & Wolff sta za elektrarno uporabljala kombinacijo pogonskih motorjev s sredinsko turbino z nizkim tlakom, v nasprotju s parnimi turbinami, ki sta jih uporabljala Cunardova RMS Lusitania in RMS Mauretania. Družba White Star Line je uspešno preizkusila ta motor, nastavljen na prejšnji linijski ladji, SS Laurentic, kjer je bilo ugotovljeno, da je varčnejši od ekspanzijskih motorjev ali turbin. Olympic je v svoji delovni plovbi v 24 urah porabil 650 ton premoga s povprečno hitrostjo 21,7 vozlov v primerjavi z Lusitanio in Mauretanio, ki sta v 24 urah porabila 1000 ton premoga.
Kariera sličica|Olympic prvič priplul v New York, 21. junija 1911. |249x249_pik Olympic je na svojo krstno plovbo odplul 14. junija 1911 iz Southamptona v New York. 14. junija je ladja ob 12:00 izplula Southamptona ter se pozneje ustavila še v Cherbourgu v Franciji in v Queenstownu (danes Cork) na Irskem in se nato odpravila na svojo prvo plovbo čez Atlantik. Ladji je poveljeval izkušen kapitan Edward J. Smith, ki je aprila naslednje leto umrl v nesreči Titanica. Na ladji sta potovala tudi predsednik družbe White Star Line J. Bruce Ismay in inženir Thomas Andrews, ki je na ladji opazoval kakršne koli težave in področja za izboljšave. Andrews je tudi umrl v nesreči Titanica.
Po potovanju, ki je trajalo 7 dni, je ladja v New York priplula 21. junija 1911 ob 10:00. Ko je priplula do pomola, se je zgodil manjši incident. Ko je Olympic zavil ostro v desno, je njegova krma skoraj stisnila enega od vlačilcev ob pomol, ki je plul za ladjo. Kot največja ladja na svetu in prva ladja iz novega razreda, je Olympicovo prvo potovanje pritegnilo veliko pozornosti svetovne javnosti in tiska. Po prihodu v New York so ladjo odprli v javnost in jo je obiskalo več, kot 8.000 obiskovalcev. Več kot 100.000 ljudi si je 24. junija popoldne ogledalo njeno izplutje iz newyorškega pristanišče na njeno prvo povratno plovbo čez Atlantik.
Ko je Olympic avgusta 1911 odplul na svojo tretjo plovbo čez Atlantik v ZDA, je na ladji potoval ladijski arhitekt družbe Cunard Line Leonard Peskett, ki je na ladji iskal ideje za gradnjo njihove nove ladje, RMS Aquitania.
Trk z HMS Hawke levo|sličica|Škoda na Olympicu (levo) in ladji Hawke (desno).