Kljunov ribnik je najmanjše Pivško presihajoče jezero, saj prekriva le 784 m². Leži jugozahodno od doline Mali dol, le nekaj deset metrov stran od reke Pivke. Najvišji vodostaj doseže hitro in skoraj vsakič, ko je jezero vidno, saj se nato voda začne v potoku izlivati v Pivko, zato sta tudi povprečni in najvišji vodostaj enaka. V preteklosti so tu zvrtali tri vrtine, da bi raziskovali nivo podtalnice. Preden so jih zamašili je skozi njih voda bruha na površje, ob najvišjih vodostajih celo en meter visoko. Ime "ribnik" zanj ni najbolj primerno, saj ribe ne plavajo v njem, ker poleti presahne. Domačini pravijo, da je ime dobilo po človeških ribicah, ki jih kar pogosto izbruhne z vodo. V dolino vodita dva kolovoza, eden v zgornji del (Mali dol) ter eden v spodnji del, kjer se nahaja jezero.
Vodostaj Leži v plitvi kotanji, zato iz Kljunovega ribnika kmalu po nastanku že začne odtekati voda v Pivko (549,8 m) in zaradi tega se o nekih velikih razlikah v obsegu jezera ne more govoriti. Je pa v njegovi okolici veliko izvirov, ki se pojavljajo ob različnih vodostajih Pivke. Najprej se pojavi jezerce v glavni kotanji. Ob redni večji fazi ojezeritve so aktivni že vsi glavni izviri, ob velikih pa ojezeritvah se jezero poveča proti izvirom sredinskega in južnega potoka, ti so z njim povezani z plitvo vodo. Ob zelo velikih ojezeritvah pa voda tudi mezi iz tal v višjem delu doline (Mali dol) ter odteka v jezero. Voda tudi izvira iz višje vrtine. Voda mezi iz tal tudi na južnem delu nižjega dela kotanje.
Vrtine Pred več leti so tu izvrtali tri vrtine za raziskovanje nivojev podzemne vode. Dve, s premerom 17,5 cm in 7,5 cm, ležita zahodno od potoka iz Kljunovega ribnika, na pobočju kotanje. Obe vrtini sta bruhali vodo, večja tudi do metra v zrak, dokler ju niso v jeseni 2009 zamašili. Velika vrtina ima 15 cm visok betonski podstavek,tega pa obdaja ozka betonska plošča. Malo vrtino prav tako obdaja betonski podstavek, ki pa je pokrit s prstjo. Trtja vrtina leži v Malem dolu, v bližini mejice, ki dolino ločuje od doline z jezerom. Ima premer 22,5 cm ter ni zamašena. Novembra 2012 so vrtino prekrili s kamnom, ki pa ne preprečuje poti vodi. Ta pride na površje le ob višjih vodah, saj leži višje od drugih dveh.
Potoki
Potok iz kljunovega ribnika Potok najprej teče po severnem delu kotanje, nato pa skozi grmovje in drevje do izliva v Pivko. Dno je na začetku ponekod pokrito s kamni, v grmičevju pa povsem. Ob visokih vodah ga napaja le jezero, po presahnitvi pa izvir za Kljunovim ribnikom, ki se nahaja na sotočju s potom.
Severno od male vrtine je v plitvi kotanjici izvir, ki polni potok, ta je levi pritok potoka iz Kljunovega ribnika. Izvir in dno potoka sta deloma pokrita s kamni. Ob večjih ojezeritvah voda iz izvira teče na vse strani, tudi v jezero. Malo južneje je še en izvir, ki napaja isti potok, ta se pojavi le ob večjih ojezeritvah. Voda v bistvu izhaja iz dveh razpok v betonskem vsadku male vrtine ter mezi iz zemlje okoli. Voda se razliva na vse strani, okoli velike vrtine pa naredi manjše jezerce. Voda iz teh izvirov se ob večjih fazah ojezeritve tudi izliva v sredinski potok.
Sredinski potok V višjem delu spodnjega dela doline je še ena manjša kotanjica s svojim izvirom in nekaj kamni na dnu. Iz kotanjice vodi struga do severnega roba, kjer se razširi in teče v Pivko. Na dnu struge ter na njenem levem bregu leži nekaj z mahom poraščenih kamnov. Ob zelo velikih ojezeritvah se voda iz izvira razliva na vse strani, tudi v jezero.
Južni potok V izviru blizu izvira sredinskega potoka leži še ena plitva kotanjica, pokrita s kamni. Nahaja se nad izviri pri Kljunovem ribniku, v katere teče voda v potoku prosto po travniku. Ob velikih ojezeritvah se voda iz izvira razliva na vse strani, tudi v jezero.
Faze ojezeritve V sponji tabeli so glavne stopnje ojezerjenja, pri katerih lahko pride tudi do manjših odstopanj. +Stopnje ojezerjenje Kljunovega ribnikaglavna stopnja ojezeritvemanjša stopnja ojezeritveaktivnost izvirov/potokovobseg jezeravodostaj vode v vrtinah/
bruhanje vode pred zamašitvijoredna manjšaF1voda mezi v zaraščenem delu sredinskega potoka izviri pri in za Kljunovem ribnikom so aktivni
potok iz jezera je aktiven
Ostali izviri niso aktivnijezero v manjšem obsegu na jugu manjša lužavelika: 5-60 cm pod površjem mala: do ~ 55 cm pod površjem
višja: 125-180 cm pod površjemredna manjšaF2Izvira levega pritoka potoka iz jezera postaneta aktivna voda mezi v zaraščenem delu sredinskega potoka
potok iz jezera je aktiven
Glavna izvira sredinskega in južnega potoka nista aktivnajezero se poveže z lužovelika: bruhanje vode 10 cm v zrak mala: prelivanje vode na površje
višja: 95-115 cm pod površjemredna večjaF3Vsi izviri potokov so aktivni voda mezi iz nižjega dela dna jezerajezero se povsem spoji z lužovelika: bruhanje vode 10-20 cm v zrak mala: bruhanje vode 15-18 cm v zrak
višja: 60-80 cm pod površjemvelikaF4Vsi glavni izviri so aktivni voda mezi iz tal okoli jezeraplitva voda okoli jezera, odteka v sredinski potok plitva voda povezuje jezero z jezerom v kotanji,
kjer je glavni izvir sredinskega potoka
jezero poplavi kotanjico, v kateri je bila lužavelika: bruhanje vode 20-55 cm v zrak mala: bruhanje vode 15-30 cm v zrak
višja: voda tik pod površjemzelo velikaF5vsi glavni izviri so aktivni voda mezi iz tal okoli jezera
voda mezi na višjem delu doline (Mali dol)plitva voda po celem dnu nižjega dela doline voda okoli jezera se steka v sredinski in južni potok
nastanejo luže ob mejici med obem deloma dolinevelika: bruhanje vode 60-125 cm v zrak mala: bruhanje vode 30-45 cm v zrak
višja: prelivanje vode iz vrtine
Praznjenje Prvo presahnejo luže ob mejici, nato preshne višja vrtina ter mezenje iz Malega dola. Nato presahne mezenje iz tal v okolici jezera ter glavni izvir južnega potoka. Nato presahne glavni izvir sredinskega potoka. V kotanjah obeh glavnih izvirov se voda zadrži še po presahnitvi izvirov. Ob istem času presahne tudi izvir iz male vrtine. Drugi izvir levega pritoka jezera uspe zdržati do zadnje faze praznjenja, takrat presahnejo vsi izviri, kot zadnji potok pa presahne potok iz Kljunovega ribnika. Preden presahne, se v nejm zadržuje stoječa voda. Najprej presahne na delu, ki leži na travniku (zgornjem delu) ter nato presiha navzdol po strugi. Kot zadnje presahne luža, ki je bila včasih del jezera.
Rastlinstvo Dno kotanje Kljunovega ribnika poraščajo srednjeevropski higromezofilni nižinski travniki s prevladujočo visoko pahovko. Na obrobju dna kotanje, ki meji na reko Pivko in potok iz jezera, rastejo močvirna in barjanska vrbovja, ki so bila leta 2011 odstranjena. Dno kotanje prečka mejica ob kamnitem zidu, ki se nadaljuje ob severnem robu dna doline. Pobočja doline pokrivajo submediteranskoilirski polsuhi travniki. V nižjem delu doline je zgornji del južnega pobočja pogozden z nizkimi smrekami.
Zemljišča V Malem dolu (višjem delu kotanje) so bile včasih njive, kar prikazuje tudi franciscejski kataster. Od njiv so se ohranili le neizraziti jamči med ledinami, trenutno je dolina zaraščena s travniki, ki jih kosijo dvakrat letno. Leži le na enem zemljišču, to je zemljišče št. 3436/18 v katastrski občini 2509 (Bač).
Zaščitenost & prepoznavnost
Zaščitenost Jezero je ekološko pomembno območje in tudi potencialno posebno varstveno območje. Je del Nature 2000 in Nature 2000 območja za ptice (IBM območje).
Prepoznavnost Leta 2007 je Tanja Vasilevska izvedla anketo o prepoznavnosti jezer. Anketirala je 87 prebivalcev naselij v Pivški kotlini, ki so bili različnih starosti in z različno stopnjo izobrazbe. Podatki so prikazani v spodnji tabeli. +prepoznavnost Kljunovega ribnika po okoliških vasehkraj% anketirancev, ki pozna jezeroPostojna0Prestranek0Žeje0Petelinje7,7Pivka0Klenik0Palčje7,7Knežak16,7Zagorje63,6Bač50Šembije14,3 Jezero spada med najslabše poznana jezera.
Viri
Glej tudi
seznam jezer v Sloveniji krajinski park Pivška presihajoča jezera Pivka (reka) presihajoče jezero kras
Zunanje povezave
anketa zemljevid na geopediji
Kategorija:Pivška presihajoča jezera