alt=|sličica|217x217pxTrajnostni razvoj je razvoj, ki je v skladu s potrebami sedanje generacije, ne da bi pri tem ogrožal možnosti za zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij […]. V osnovi je trajnostni razvoj proces sprememb, v katerem so smer investicij, izkoriščanje virov, orientacija tehnološkega razvoja in institucionalne spremembe v harmoniji in povečujejo tako sedanji kot prihodnji potencial za zadovoljevanje človekovih potreb in želja." : (Glasbergen in Cövers 1995, 22)Glasbergen, Pieter, in Ron Cörvers. 1995. Environmental problems in an international context. V Environmental Policy in an international Context: Perspectives on environmental problems, ur. Pieter, Glasbergen, in Andrew Blowers, 22. London: Arnold., je najpogosteje citirana definicija trajnostnega razvoja.
Po definiciji UNWTO, pa trajnostni turizem zaobjema vse vidike trajnostnega razvoja: okolijsko, družbeno, gospodarsko in podnebno področje delovanja. Trajnostni turizem je torej odgovorni turizem; takšen, ki spoštuje potrebe okolja in ljudi, ki tam živijo, kakor tudi lokalnega gospodarstva in obiskovalcev (UNWTO 2001, 9)UN World Tourism Organisation. 2001. Sustainable Development of Ecotourism. A compilation of Good Practices. Madrid: World Tourism Organisation.. Trajnostni (zeleni) turizem v Sloveniji V Sloveniji izraz trajnostni turizem večkrat slišimo pod »zeleni turizem«, ki se nanaša na ekonomsko, družbeno-kulturno in okolijsko uspešnost turizma. Trajnostni turizem ima v praksi številne sopomenke. Kot primer so: zeleni turizem, eko - turizem, odgovorni turizem ali etični turizem. Nekateri avtorji pa tudi omenjajo izraz sonaravni turizem. STOSlovenska turistična organizacija. 2010. Priročnik za hotele za razvoj trajnostnih poslovnih modelov. Ljubljana: Slovenska turistična organizacija. zeleni turizem promovira kot sopomenko za trajnostni turizem, vendar je izraz zelen v praksi bolj sprejet. Izvorno se v poslovanju termin »zelen« nanaša na okolijske zadeve, vendar ga STO definira širše in sicer, da zaobjema vse poglede trajnostnega razvoja, ki temelji na štirih osnovnih principih United Nations World Tourism Organization ( znan po kratici UNWTO): okolijski, družbeni, gospodarski in podnebni:
Gospodarski
Zagotoviti konkurenčnost in sposobnost preživetja turističnih destinacij in podjetij, da se bodo lahko še naprej razvijala in prinašala koristi na dolgi rok.
ˇˇ
Okolijski
Zmanjšati onesnaženost zraka, vode in zemlje ter količine odpadkov ki jih ustvarjajo turistična podjetja, obiskovalci. Ohraniti in krepiti kakovost in značilnost pokrajine. Zavarovati in ohranjati naravo, rastline in živali.
ˇˇ
Družbeno – kulturni
Ohranjati in izboljševati kakovost življenja v lokalnih skupnostih. Krepiti in spoštovati kulturno in zgodovinsko dediščino, tradicijo in različnosti destinacije.
ˇˇ
Podnebni
V zadnjem obdobju se trem stebrom dodaja še vidik podnebnih sprememb - cilj je zmanjšati vplive turizma na podnebje in povečati prilagajanje turizma podnebnim spremembam.
Torej zeleni turizem še zdaleč ni omejen samo na naravno okolje. Zeleni turizem skrbi za ljudi in okolje, v katerem živijo ter lokalno gospodarstvo in obiskovalce. Svoje aktivnosti izvaja danes, vendar v skrbi za jutri.
Podnebne spremembe so dejstvo… Podnebne spremembe so dejstvo, zaradi katerih se spreminjajo potrošniki, njihove vrednote in vedenje. Zaradi naraščajočega tako imenovanega zelenega trga, se spreminja in prilagaja tudi ponudba (gospodarstvo, lokalne skupnosti, politika in predpisi ipd.). Vendar pa je na blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam treba gledati kot na razvojni izziv, s katerim se določajo gospodarska in družbena merila za prihodnost, tako v smislu večje kakovosti življenja prebivalcev, kot v smislu uresničevanja trajnostnega razvoja države. K razvoju trajnostnega turizma sta se zavezali tako politika na evropski ravni kot tudi v Sloveniji. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe (1. decembra 2009) je Evropska unija pridobila pristojnosti na področju turizma, da lahko podpira, usklajuje in dopolnjuje ukrepe držav članic na tem področju. Na podlagi teh pristojnosti je Evropska komisija 30. junija 2010 objavila dokument »Nov politični okvir za turizem v Evropi«, v katerem opredeljuje štiri prioritetna področja razvoja. Eden izmed teh je tudi »Spodbujanje razvoja trajnostnega, odgovornega in visoko kakovostnega turizma«. Trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, kot eno izmed temeljnih načel, opredeljuje Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04) s tem pa ga kot temeljno načelo razvoja slovenskega turizma upošteva tudi aktualen strateški dokument za področje turizma na državni ravni - Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011 (Ministrstvo za gospodarstvo, 2006)Ministrstvo za gospodarstvo. 2006. Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007 – 2011. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo..
Politika in cilji zelenega trajnostnega turizma Kot ugotavlja Mihaličeva (1995)Mihaelič, T. (1995). Ekonomija okolja v turizmu. Ljubljana: Ekonomska fakulteta., z rastjo ekološke zavesti in zavedanja ekoloških problemov narašča tudi vloga države, v smislu zagotavljanja zaščite pred pretiranim oziroma neekološkim razvojem turizma.
Vlada Republike Slovenije (Ministerstvo za gospodarstvo, 2012)Ministerstvo za gospodarstvo. (2012). Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016. Najdeno 24. aprila 2020 na spletnem naslovu: http://mgrt.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/turizem/Turizem-strategije_politike/Strategija_turizem_sprejeto_7.6.2012.pdf zeleni razvoj turizma uvršča med temeljne načela razvoja države. Posebej pa je zeleni razvoj turizma opredeljen tudi v Zakonu o spodbujanju razvoja turizma. Država lahko spodbuja investicije, skrbi za izobraževanje deležnikov na področju turizma ter oblikuje ustrezne delovne pogoje za razvoj turizma.
Strateška vizija slovenskega turizma V strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma za obdobje 2017-2021 (Ministerstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2017)Ministerstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. (2017). Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Najdeno 24. aprila 2020 na spletnem naslovu: file:///C:/Users/Žan/Desktop/turistica/faks/angleščina%20v%20turizmu/Tina%20-%20vaje/Trajnostni%20turizem%20v%20Sloveniji%20-%20Slovenija.pdf. V ospredje postavlja vizijo, da bo Slovenija postala zelena, aktivna in zdrava destinacija za 5-zvezdična doživetja. Natančneje je vizija opredeljena tako:
Slovenija je globalna zelena butična destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, notranji mir in osebne koristi.
(ang.) »Slovenia is a green boutique global destination for demanding visitors, looking for diverse and outdoor experiences, peace and personal benefits.
Vizija slovenskega turizma je sestavljena iz več močnih in tržno usmerjenih ključnih elementov:
· Zelena butična: Poudarek na slovenski zeleni izkušnji v vseh fazah potrošnikovega potovanja. Visoka kakovost doživetij za obiskovalce. Občutek butičnosti v času počitnikovanja v Sloveniji.
· Globalna destinacija: Globalno prepoznavna turistična ponudba in doživetja. Visoka vrednost tržne znamke – državne in turistične.
· Za zahtevnega obiskovalca: Turisti z izbranim okusom – razpoznavnost edinstvenosti doživetij – zelena, aktivna, zdrava. Zahtevnejši gostje, ki iščejo raznolike in zadovoljujoče izkušnje, drugačne od masovnega turizma in netrajnostih konceptov.
· Ki išče raznolika in aktivna doživetja: Raznolika doživetja: od pasivnega sproščanja, umirjenega raziskovanja, ogledovanja turističnih znamenitosti do aktivnih počitnic, adrenalinskih izzivov in premikanja osebnostnih meja.
· Ki išče mir: Občutek notranjega miru in obujeno počitniško zadovoljstvo. Poudarek na mirnem okolju – dih jemajoči razgledi, kulise, ohranjena narava in kulturne lepote, gorski vrhovi, jezera, reke, obala ipd. Poudarek na varnem okolju.
· Ki išče osebne koristi: S preživljanjem počitnic v Sloveniji obiskovalec občuti koristi na osebni ravni: zadovoljstvo, izpolnitev, samospoznanje, navdih, sprostitev, dobro počutje in učenje ter nova spoznanja.
Tako opredeljena vizija strmi k prinašanju raznolikosti Slovenije skozi izkušnje in doživetja, ki so svetovno konkurenčni in privlačni. Ker je Slovenija geografsko majhna, ampak vseeno izkustveno bogata država, mora sprejeti visoko vrednostno turistično filozofijo pri razvoju, predstavljanju in promociji turizma v prihodnosti, namesto konkuriranja na trgu z nizkimi stroški in filozofijo množičnega turizma.
Strategija opredeljuje 6 ključnih politik · nova organiziranost: makro destinacije in turistični produkti,
· institucionalni in pravni okvir,
· namestitve, turistična infrastruktura in naložbe,
· kadri v turizmu,
· prostor, naravni in kulturni viri,
· mala in srednje velika podjetja (MSP).
Cilji zelenega razvoja turizma Plut (2004)Plut, D. (2004). Zeleni planet?: prebivalstvo, energija in okolje v 21. stoletju. Radovljica: Didakta. kot cilj zelenega razvoja navaja usmerjenost k ohranitvi naravnega (okolijskega) kapitala in hkrati trajno zasnovano delovanje gospodarstva in družbe kot celote ob upoštevanju socialne privlačnosti.
Inskeep (1991)Inskeep, E. (1991) Tourism Planning: an integrated and sustainable development approach. New York: Van Nostrand Reinhold. med cilji zelenega razvoja turizma omenja: izboljšanje ekoloških in ekonomskih razmer, enakopraven razvoj, višjo kakovost življenja v državi gostiteljici, zadovoljstvo turistov ter vzdrževanje in skrb za ohranjanje kakovosti okolja.
Model zelenega turizma Zavest o ohranjanju okolja postaja vedno bolj prisotna v poslovanju podjetij. Ni dovolj, da podjetja razmišljajo samo o ekonomskem profitu, ampak jih razmere silijo, da gledajo širše in da so tudi ekološko uspešna. Kot piše Mihaličeva (2009)Mihalič, T. (2009 oktober/november). Novi modeli poslovanja v slovenskem hotelirstvu. Tur!zem, str. 11 in 13. tradicionalen model, ki se omejuje samo na ekonomski profit, ni več zadosten. Sodobnejši model poslovanja poleg ekonomskega okolja vključuje tudi družbeno in naravno (ekološko) okolje. To pomeni, da je poleg same finančne uspešnosti za podjetje pomembno tudi, da vključuje aktivnosti, ki so povezane z naravnimi in kulturnim okoljem. Iz teh treh komponent tako dobimo novi model, ki ga lahko poimenujemo z več izrazi: zeleni (trajnostni) model poslovanja, ki poleg ekonomske uspešnosti zadovoljuje tradicionalne in okolijske in ekonomske vidike. Torej model trojnega poslovnega izida vključuje ekonomski razvoj, kakovost okolja in družbeno enakost. Vsi trije modeli v osnovi sledijo principu treh p-jev (profit, planet in prebivalstvo). Pri uvajanju novega modela trojnega poslovnega izida se hotelski sektor opira na nov etični kodeks, poveča aktivnost, ki vodijo k pridobitvi okolijskega certifikata, znaka ali standarda za okolje ter sodeluje v raznih strateških aktivnostih. Novi model trojnega poslovnega izida temelji na treh stebrih.
Stebri zelenega razvoja turizma