thumb|Transparenti na kolesarskem protestu 15. maja|alt=Janez Brezmadežni, stop diktaturi! thumb|Transparenti na kolesarskem protestu 15. maja|alt=Svet je lep, izdajalci pa umazani. Nismo pozabili patrie. Zdravja in narave vam ne damo. thumb|Transparenti na kolesarskem protestu 15. maja|alt=Janša, led se ti tanjša. Gledamo vas in ne bomo pozabili! Roke stran od narave!!! thumb|Transparenti na kolesarskem protestu 15. maja|alt=Kaviar za vse! thumb|Transparent na protestu Narave ne damo 12. maja|alt=Teta Pehta, Povodni mož, zlatorogi, jagababe in ledeni možje bodo hudi, če uničite naravo Protivladni protesti v Sloveniji so v več slovenskih mestih redno potekali od začetka leta 2020, ko je bila po odstopu Marjana Šarca sestavljena nova vlada pod vodstvom Slovenske demokratske stranke in Janeza Janše, do rednih državnozborskih volitev aprila 2022. Izvajanje protestov so v času epidemije koronavirusa v Sloveniji oteževali odloki, namenjeni omejevanju širjenja epidemije.

Na večini protestnih shodov so vladi očitali avtoritarnost, prelomitev predvolilnih obljub s strani koalicijskih strank DeSUS in SMC ter več novih spornih potez. Med aprilom 2020 in aprilom 2022 je vsakotedenske protestne shode ob petkih organizirala skupina gibanj, imenovana »Protestna ljudska skupščina«; ker je bilo javno zbiranje zaradi širjenja koronavirusa prepovedano, dovoljena pa je bila rekreacija na prostem, so prvi protestniki kolesarili, kolesarjenje pa je postalo simbol protestov. Poleg skupaj 105 »petkovih protestov« so proteste organizirale tudi druge skupine, vključno z nasprotniki ukrepov za omejevanje širjenja bolezni in vladnimi podporniki. Protesti so bili pretežno mirni, do najhujših izgredov je prišlo na shodu 5. novembra 2020, od katerega so se organizatorji petkovih protestov distancirali.

Poznejši nadzor nad delom policije je ugotovil sistemske in operativne nepravilnosti v ravnanju ob protestih, vključno z nesorazmerno uporabo sile.

Ozadje

V obdobju druge Janševe vlade in dolžniške krize evroobmočja je v Sloveniji konec leta 2012 prišlo do spontanih neodvisnih protestov (vseslovenskih ljudskih vstaj). Povod za proteste so bili nepriljubljeni varčevalni ekonomski ukrepi vlade in sumi korupcije, ki so obdajali več vidnih politikov. Protesti so bili največji v zgodovini neodvisne Slovenije in so odražali splošno nezadovoljstvo s slovenskim političnim razredom; naperjeni so bili tako proti vladi kot proti parlamentarni opoziciji in lokalnim politikom. Kljub temu je bila ena temeljnih skupnih zahtev protestnikov odstop vlade Janeza Janše in razpis predčasnih volitev. Protesti so pripomogli k padcu vlade, ki so se ji odrekle koalicijske partnerice. Protesti so se nadaljevali tudi po odstopu Janševe vlade.

Pred državnozborskimi volitvami leta 2018 se je proti vstopu v koalicijo z SDS izrecno izreklo šest večjih strank: SMC, SD, Levica, DeSUS, SAB in LMŠ. Predhodno je koalicijo s SDS (še posebej z Janšo na čelu) izključevala tudi Nova Slovenija pod vodstvom Ljudmile Novak. Na državnozborskih volitvah je največ glasov prejela Slovenska demokratska stranka, a je drugouvrščena Lista Marjana Šarca pod vodstvom Marjana Šarca uspela sestaviti levosredinsko manjšinsko vlado. V času po volitvah ni bilo jasno, katere stranke bodo vlado uspele sestaviti. V medijih so se pojavila ugibanja o koaliciji SDS z levosredinskim blokom strank. Tako v SMC kot DeSUS naj bi kljub predvolilnim obljubam obstajale struje, ki so podpirale pogajanja o koaliciji s SDS.

Vlada se je že od nastanka ocenjevala kot nestabilna. Konec januarja 2020 je Šarec odstopil in pozval k predčasnim volitvam. Kot razlog za odstop je navedel neučinkovitost vlade pri uveljavljanju načrtovanih reform zaradi neenotnosti strank, ki jo sestavljajo.

V raziskavi javnega mnenja agencije Mediana po odstopu Marjana Šarca je bilo 63 % vprašanih naklonjenih predčasnim volitvam, 26 % pa sestavi nove vlade v aktualnem mandatu državnega zbora. Predčasne volitve je podpiralo 90 % podpornikov SMC, 85 % podpornikov LMŠ, 82 % podpornikov Levice, 77 % podpornikov Socialnih demokratov, 41 % podpornikov NSi in 40 % podpornikov SDS. V raziskavi javnega mnenja agencije Ninamedia je predčasne volitve podpiralo 58 % vprašanih, oblikovanje nove koalicije pa 33 % vprašanih.

Marca 2020 je SDS sestavila koalicijsko vlado s SMC, NSi in DeSUS ter Janezom Janšo kot premierjem. Čeprav so vse tri koalicijske partnerice takšno koalicijo v preteklosti izključevale, so v preteklih letih vse dobile novo vodstvo, ki je bilo takšni koaliciji bolj naklonjeno. SMC in DeSUS sta ob vstopu v vlado napovedali, »da to ne bo vlada ene stranke in ne vlada, ki bi odpirala ideološka vprašanja«. Vstop SMC v koalicijo pod vodstvom Janše je bil povod za odhod ustanovitelja, bivšega vodje in bivšega premierja Mira Cerarja iz stranke. Stranka je bila po Cerarju sprva poimenovana.

Tretja Janševa vlada je prevzela oblast ob izbruhu epidemije nove koronavirusne bolezni v Sloveniji. Obdobje med prevzemom oblasti in po njem je zaznamovalo veliko število kontroverznih dejanj nove vlade. Vlada je ministrom in državnim sekretarjem določila največje možne plače. Vlada je istega dne po prevzemu oblasti zamenjala vodstvo policije, vojske in obveščevalnih služb. Odpuščeno direktorico policije je malo pred tem poslanec SDS opozoril, naj »pomisli na svojo prihodnost«, potem ko ni ugodila zahtevi parlamentarne komisije za nadzor, naj komisiji posreduje podatke, za posredovanje katerih ni imela pooblastil. Nova vlada je politizirala Nacionalni inštitut za javno zdravje in v krajšem času med epidemijo zamenjala dva vršilca dolžnosti direktorja (drugega kmalu potem, ko je nekatere ukrepe vlade za zajezitev epidemije označil kot zdravstveno neutemeljene). Janša je javnozdravstveno stroko, s katero se ni strinjal, označil za »tako imenovano stroko«, napadel pa je tudi Svetovno zdravstveno organizacijo in njenega direktorja pozval k odstopu. Zunanje ministrstvo je na Svet Evrope naslovilo dopis, ki je trdil, da večino slovenskega medijskega prostora nadzirajo mediji, ki izhajajo iz bivšega komunističnega režima, medtem ko je minister za notranje zadeve na Twitterju zapisal, da je »[...] v današnji videokonferenci [...] EU notranje ministre informiral tudi o boju medijev in levega političnega pola proti vladi, ki uspešno omejuje epidemijo. Kot primer sem navedel včerajšnje proteste. [...] «; obe dejanji sta potencialno predstavljali prekoračitev pooblastil. Janša, vladni politiki in ljudje blizu vlade so javno diskreditirali in napadali večje število novinarjev in novinarskih organizacij, kar je privedlo do več opozoril s strani slovenskih in mednarodnih novinarskih organizacij, uradni Twitter račun vladnega kriznega štaba, ki naj bi javnost obveščal o poteku epidemije, pa je objavil žaljiv komentar, ki je žalil novinarja in vidne kritike vlade iz civilne družbe in privedel do tožbe institucije s strani razžaljenih. Policija je kasneje ovrgla uradno razlago za žaljivo objavo – da je v račun vdrla neznana oseba. Vrsta razkritij je pokazala, da so politiki, povezani z vlado, poskušali vplivati na proces javnega naročanja tako, da so v postopku naročanja promovirali določene dobavitelje (ki so včasih ponujali manj primerne ali dražje izdelke ali pa so izdelke dobavljali z velikimi zakasnitvami). Ugotovljena so bila tudi družinska ali osebna poznanstva med politiki in dobavitelji, ki so jih politiki promovirali. Razodetja so sprožila policijsko preiskavo. Kmalu potem je bil razrešen direktor NPU-ja, ki je bil pristojen za kriminalistično preiskavo o nepravilnostih pri nabavi. Razrešitev je po nekaterih ocenah predstavljala kršitev pristojnosti. Zaposleni na NPU so zaradi razrešitve prvič v zgodovini objavili javno pismo, v katerim so izrazili nasprotovanje razrešitvi. Vlada je prav tako razrešila vodjo Urada za preprečevanje pranja denarja, ki je poleg NPU preiskovala še sume o nezakonitem financiranju medijev, povezanih s SDS.

Potek

Februar–maj Protest Proti koaliciji sovraštva

28. februarja se je na shodu pod imenom Proti koaliciji sovraštva, ki ga je organizirala skupina Brez strahu, v Ljubljani zbralo več kot 1.000 protestnikov, da bi izrazili nasprotovanje osnovanju vladne koalicije pod vodstvom SDS. Udeleženci so opozarjali na sporna dejanja preteklih vlad in izražali nezadovoljstvo s strankami, ki so se pogajale o sestavi vladne koalicije s SDS, še posebej levosredinskima strankama SMC in DeSUS, katerih vodstvo se je pred zadnjimi volitvami izrecno odreklo možnosti vstopa v vladno koalicijo s SDS.

Po protestu so organizatorji ovadili neznanca, ki je na shodu vzklikal »Ubi Janšo«, ter poslanca SDS Zvonka Černača, ki je na dan protesta na Twitterju poobjavil zapis, v katerem je uporabnik napovedoval nasilen obračun s protestniki. Organizatorji so po lastnih navedbah zaradi »pričakovanih provokacij« sicer že pred protestom morebitne udeležence prek spleta in z letaki pozvali k »[...] mirnemu protestu ter nenasedanju provokacijam«, na sporni dogodek pa so opozorili že med protestom in se od početja posameznika distancirali.

Protesti in epidemija koronavirusne bolezni v Sloveniji Slovenijo je tik pred ustanovitvijo nove vlade zajela epidemija nove koronavirusne bolezni. 19. marca so z namenom zajezitve širjenja okužbe z odlokom začasno prepovedali gibanje in zbiranje na javnih površinah. Zaradi ukrepov za zajezitev epidemije tudi shodov ni bilo mogoče prijavljati, kot to zahteva zakon. Protestniki so poskušali zato v času vrhunca epidemije svoje nestrinjanje z novo vlado izkazati na iznajdljive načine.

Individualni protesti pred parlamentom

23. marca so na Trgu republike v Ljubljani posamezniki v znak nestrinjanja z vlado prižigali sveče.

Samostojnega protesta se je 2. aprila na Trgu republike lotil slovenski gledališki igralec, ki je na tla lepil križce, ki bi lahko služili kot mejniki varne razdalje za protestnike. Naslednji dan sta protestnika na domu obiskala policista zaradi suma kršitve splošne prepovedi gibanja na javnih mestih.

4. aprila sta protestnici na Trgu republike igrali badminton. Protestnik je na Trgu republike tudi v šaljivi igri minigolfa z žogico ciljal izrezane slike vladnih politikov.

V sredo 22. aprila je potekal protest Stopala upora; udeleženci so na Trg republike prihajali individualno in na tla polagali papirnata stopala. Nekatera stopala so bila popisana z različnimi sporočili. Policija je nekatere protestnike popisala zaradi kršenja odloka o prepovedi gibanja in zbiranja na javnih mestih in površinah, za kar je bila določena globa v višini 420 € (za izrekanje glob je pristojen zdravstveni inšpektorat).

Trije petkovi protivladni protesti z balkonov

Protestniki so v obdobju splošne karantene nezadovoljstvo z aktualno vlado sprva tri zaporedne petke izražali z ropotanjem z lonci na balkonih.

Prvi petkov protivladni protest na kolesih

Protestniki so prepoved zbiranja na javnih mestih nato poskusili obiti z organizacijo protesta na kolesih (saj je bilo gibanje po javnih površinah dovoljeno v okviru rekreacijskih aktivnosti); protestniki so se v petek 24. aprila prvič na kolesih popeljali skozi središče Ljubljane in protest zaključili s kroženjem in zvonjenjem pred stavbo državnega zbora. Protestniki so se zapeljali tudi mimo stavbe RTV SLO in s ploskanjem izrazili podporo javnemu mediju, njenim novinarjem in žvižgaču Ivanu Galetu, ki je razkril nepravilnosti pri javnem naročanju. Četrti zaporedni petkov protest je pod imenom Z balkonov na kolesa organiziralo 23 skupin preko socialnega omrežja Facebook.

Protivladni shodi po Sloveniji

Protesti, organizirani prek Facebooka, so bili ponovno prirejeni v ponedeljek 27. aprila. V Ljubljani je pred parlamentom stalo nekaj sto protestnikov, 100 ljudi (bistveno več po navedbah medijev in organizatorjev) je protestiralo v Mariboru, manjši shodi pa so istega dne potekali tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih (Novi gorici, Ptuju in Trbovljah).