Paedocypris progenetica je majhna riba iz reda krapovcev. Njeno dvočlensko izvira iz grške besede Paideios, ki pomeni »otroci«, in Cypris, ki pomeni »Venera«. Vrsta je domorodna v Indoneziji in Maleziji, najdemo pa jo v šotnih močvirjih in počasi tekočih potokih. Leta 2006 jo je prvi odkril singapurski ihtiolog Heok Hui Tan in 2006.
Je ena najmanjših rib na svetu, odrasli primerki lahko zrastejo do največ 6,69 mm.
Opis P. progenetica je razširjena v tropski jugovzhodni Aziji, natančneje na območju polotoka Malezije ter na otokih Sumatra in Bintan v Indoneziji. Živijo v črnovodnih šotnih močvirjih, to so mokrišča z zamočvirjenimi tlemi, ki preprečujejo razpadanje rastlin in tako tvorijo plasti kisle šote. Voda na teh območjih je močno kisla (pH 3-6), obarvana s tanini. Ta kislost je posledica velikih količin huminskih kislin in drugih fenolnih kislin. sličica|Paedocypris progenetica v naravnem okolju
Ta riba v mnogih pogledih spominja na larve in zgodnje stadije svojih sorodnikov, saj ohranja prosojnost, dolg rep in odsotnost čelnih kosti, ki ščitijo možgane.
Ohranitveno stanje Stanje populacije vrste Paedocypris progenetica's je bilo nazadnje ocenjeno leta 2019 za Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. IUCN je vrsto uvrstil v kategorijo potencialno ogroženih vrst, katere trend je v upadu.
Človekove dejavnosti v regiji predstavljajo številne grožnje. Trenutne aktivnosti, kot so izsuševanje stoječih voda, odlaganje odpadnega palmovega olja in drugih odpadkov ter spreminjanje zemljišč v kmetijske površine, prispevajo k globalnemu segrevanju in uničevanju habitatov. Raziskovalci so zaskrbljeni tudi zaradi nevarnosti izgube genetske raznovrstnosti v že tako omejenih populacijah P. progenetica zaradi podnebnih sprememb. Drugi viri poudarjajo, da raznoliki in strukturno zapleteni gozdovi šotnih močvirij v jugovzhodni Aziji hitro izginjajo. Sundaland je na primer do leta 2010 izgubil že 60% teh gozdov. Med letoma 1990 in 2010 je delež gozdne pokritosti v šotiščih polotoka Malezije, Sumatre in Bornea zmanjšal s 77% na 36%. Zaradi tega obstaja nevarnost, da bodo do leta 2030 izginili vsi gozdovi šotnih močvirij v jugozahodni Aziji. Glavni vzroki za spreminjanje namembnosti zemljišč so sečnja, urbanizacija in krčenje gozdov za kmetijsko rabo. Velik del teh gozdov so uničili tudi požari leta 1997 na Sumatri in Borneu.
Sklici
Kategorija:Krapovci Kategorija:Ribe Azije