sličica|318x318_pik|Arabski abdžad, najbolj razširjen in najbolj poznan abdžad. sličica|318x318_pik|Hebrejski abdžad, eden izmed petih abdžadov, ki se še uporabljajo v vsakdanjem življenju. Abdžad ([abd͡ʒad]; أبجد v arabščini, אבּג'ד v hebrejščini, angleško abjad) ali soglasniška abeceda je vrsta pisanja govora, ko vsak znak predstavlja en glas, v veliki večini soglasnik, samoglasnike pa je potrebno ugotoviti, saj običajno niso zapisani. Abdžade se v vsakodnevnem govoru velikokrat zamenjamo z abecedami, saj so si zelo podobne, abecede so se celo razvile iz njih, vendar jih ne smemo mešati. Najbolj znana abdžada sta arabski in hebrejski abdžad, v vsakdanji uporabi pa se uporabljajo le še hebrejski, sirski, samritanski in arabski abdžad ter tifinagh. Za abdžade je značilno pisanje z desne proti levi, edini abdžad, ki se piše od leve proti desni sta ugaritski in angleški.
Ime "abdžad" je prvi predlagal Peter T. Daniels kot zamenjavo za soglasniška abeceda ali soglasniška zlogovna pisava. Ime izhaja iz arabske besede أبجد (ʾabdžad), ki pomeni abeceda. Podobno, kot je beseda abeceda v slovenščini sestavljena iz prvih črk abecede, je tudi beseda abdžad sestavljen iz prvih črk starega arabskega abdžada (ʾabǧadī), iz črk أ (ʾAlif), ب (Bāʾ), ج (Ǧīm) in د (Dāl). Takrat se je vrstni red črk še ujemal z hebrejskim (א (Alef), ב (Bet), ג (Gimel) in ד (Dalet)) in feničanskim abdžadom (𐤀 (Alf), 𐤁 (Bet), 𐤂 (Gaml) in 𐤃 (Delt)), prečrkovano v latinico kot ʾ bgd.
Obstaja 18 glavnih abdžadov, od tega se jih le pet še vedno uporabljajo v vsakdanjem življenju.
Terminologija Peter T. Daniels je napisal definicijo, da so abdžadi tiste pisave, ki vsak soglasnik zapišejo s svojim simbolom (črko), samoglasnikov pa se nikoli ne zapiše. Taka definicija je zelo ozka, ker izloči vse nečiste abdžade, med drugim tudi hebrejščino, arabščino in vse ostale abdžade, ki se dandanes še uporabljajo v vsakdanjem življenju, v bistvu bi bili že vsi abdžadi izumrli. Bolj popularna definicija je, da so abdžadi tiste pisave, ki vsak soglasnik zapišejo s svojim simbolom (črko), samoglasniki pa se redko zapišejo. Ta definicija vključuje veliko več pisav, vendar zamegli mejo med abecedo in abdžadom. Tudi v abecedah se kdaj izpusti zapis samoglasnika (kot npr. polglasnik v besedi črn), vendar je to bolj izjemoma. Nekatere pisave (večinoma pisave, razvite iz abdžadov in potem pod velikim vplivom abeced) pa so ravno na meji in velikokrat se ne ve, v katero skupino točno spadajo. Taka je na primer, sorabe, različica abrabskega abdžada, ki, za abdžad, zelo pogosto uporablja znake za samoglasnike in se ne ve, ali je abeceda ali abdžad, vendar se bolj nagiba k abecedi. Abdžadi, za razliko od abeced lahko (ni pa nujno) imajo različico z označenimi samoglasniki (na primer hebrejski nikkud in arabski harakāt), običajno so to različne diakritike nad ali pod soglasniki, podobno kot abugide, le da pri abdžadih so te različice opcijske in se jih večino časa ne uporablja.
Glavne razlike med abecedo in abdžadom so:
Abdžadi manjkrat ali nikoli ne zapišejo samoglasnikov, običajno zapišejo do enega ali dva različna samoglasnika, Abdžadi lahko imajo različico z označenimi samoglasniki, ki je abecede ne potrebujejo (če različico imajo so zagotovo abdžadi, vendar če je nimajo še ne pomeni, da niso).
Glavne razlike med abugido in abdžadom so:
Abdžadi različico z samoglasniki redko uporabljajo in ni obvezna.
Vrste abdžadov Poznamo čiste in nečiste abdžade. Čisti abdžadi v zapisu nikoli ne uporabijo znakov za samoglasnike, medtem ko nečisti izjemoma uporabljajo znake za samoglasnik. Prvi abdžadi so bili večinoma čisti, iz teh pa so se razvile abecede in nečisti abdžadi. Vsi abdžadi, ki se danes še pišejo po svetu, so nečisti, saj jih je lažje brati, za verske ali učne namene pa se tudi pogosto uporabljajo različice z oznakami za samoglasnike. AbdžadJeziki, keteri se pišejo s tem abdžadomStan pisanjaČisti/nečistiV Unicode sistemuŠtevilo Unicode znakovUnicode šifra abdžadaUnicode kode znakovPrimer abdžadaabdžadel*!angleščinaspremenljivani sprejet pod Unicodeajan!kvatamščinazgoraj navzdolni sprejet pod Unicodealkavat jat-vrkazikam!arkeanski!arkeanščinaleva proti desnineni sprejet pod Unicodejaškik vrkazijski!jaškik vrkazijščina??vanlralamski!???angleški abdžad**!angleščinaleva proti desnini sprejet pod Unicodebrezokvirja|544x544_pik|link=Slika:%22English_abjad%22_in_its_own_wrriting.pngarabski abdžadianglo-arabski abdžad!angleščinaleva proti desnini sprejet pod Unicodearwiarwi (arabska tamilščina)desna proti levida1281ArabU+0600-U+1EEF1لسان الأرويbeloruski arabski abdžad†beloruščinadesna proti leviارابیصاČagatajski abdžad†čagatajdesna proti leviچغتایHausa ajamihausa, svahilidesna proti leviعجميjawimalezijščina, acehnese, banjareščina,
minangkabauščina, tausugščina, veliko
manjših južnoazijskih jezikovdesna proti leviجاويkašmirski abdžadkašmirščinadesna proti leviكٲشُرkhowarski abdžadkhowar, balti, burushaski in drugidesna proti leviکھووارkirgizijski arabski abdžadkirgizijščinadesna proti leviقىرعىز الفابىتىnastaliqperzijščina, urdujščina, shahmukhijski punjabidesna proti leviنستعلیقotomanski turški abdžadosmanščina†desna proti leviلسان عثمانىpašto abdžadpaštodesna proti leviپښتو الفبېpegonjavanščina, madurščina, sundščinadesna proti leviأبجد ڤيڬونperzijski abdžadperzijščinadesna proti leviالفبای فارسیshahmukhipunjabidesna proti leviشاہ مکھیsindisindidesna proti leviسنڌيsorabe†malagaščinadesna proti leviالفباstandardni arabski abdžadarabščinadesna proti leviأَلْأَبْجَدِيَّة ٱلْعَرَبِيَّةurdujski abdžadurdujščina, baltidesna proti leviاردو تہجیvaližanski abdžad!valižanščinadesna proti leviwolofalski abdžadwolofdesna proti leviسِنِڭَالْxiao'erjingkitajščinadesna proti leviشِيَوْ عَر دٍaramejski abdžad†cesarski aramejski abdžad†aramejščinadesna proti levi31Armi𐡀𐡓𐡌𐡉𐡀stari aramejski abdžad†aramejščinadesna proti levini sprejet pod Unicodebrezokvirja|537x537_pikfeničanski abdžad†fenicijščinadesna proti levi29PhnxU+10900–U+1091Fhebrejski abdžadčveneburuli!gruzijščinadesna proti levi134HebrU+0591-U+FB4Fשתוואנאבוּרוּליhágrít nyelv!madžarščinadesna proti levijudulertak!baskovščinadesna proti leviיֻדֻלֵתרַקkvadratna pisava (square script)hebrejščina, ladino, mozarabščinadesna proti leviאָלֶף־בֵּית עִבְרִיyahudi türkçesi!turščinadesna proti levini sprejet pod Unicodejužnoarabski abdžad†giz, stara severna arabščinadesna proti levi, včasih tudi od
leve proti desni32SarbU+1BC0–U+10A7Fbrezokvirja|335x335_pikmaničaejski abdžad†maničaejski srednjeiranski in točarianski jezikidesna proti levi51ManiU+10AC0-U+10AF6brezokvirja|327x327_piknabataeanski abdžad†nabaetanščinadesna proti levi40NbatU+10880-U+108AFbrezokvirja|193x193_pikpahlavijski abdžad†avestanski abdžad†?srednjeiranski jezikidesna proti levi61AvstU+10B00–U+10B3Fbrezokvirja|351x351_pikstandardni pahlavijski abdžad†srednjeiranski jezikidesna proti levi27 29
0Phli Phlp
PhlvU+10B60-U+10B7F U+10B80–U+10BAFbrezokvirja|381x381_pikpartijski abdžad†srednjeiranski jezikidesna proti levi30PrtiU+10B40–U+10B5Fpassing the river!?desna proti levini sprejet pod Unicodeproto-sinaitski abdžad†severozahodni semitski jezikispremenljivani sprejet pod Unicodebrezokvirja|294x294_pikpsalter pahlavi†srednja perzijščinadesna proti levi29PhlpU+10B80–U+10BAFbrezokvirja|540x540_pikpunic†punicdesna proti levini sprejet pod Unicodesabaeanski abdžad†sabaenščinadesna proti levini sprejet pod Unicodebrezokvirja|218x218_piksamaritanski abdžadsamaritanska hebrejščina, samaritanska aramejščinadesna proti levi61SamrU+0800–U+083Fbrezokvirja|203x203_pikSharjastani!arabščinazgoraj navzdolni sprejet pod Unicodeshawski abdžadangleščinadesna proti levi??ni sprejet pod UnicodeShirn Brádulë!gendrijščinaleva proti desnini sprejet pod Unicodesirski abžadesṭrangelāaramejščina, arabščina, malajalamščina, sogdianščinadesna proti levi88SyreU+0700–U+074F
U+0860-U+086Fܐܠܦ ܒܝܬ ܣܘܪܝܝܐmadnḥāyā (vzhodna)Syrjserṭā (zahodna)Syrnsogdijski abdžad†sogdijščinadesna proti levi40 42Sogo SogdU+10F00–U+10F2F U+10F30–U+10F6Fbrezokvirja|257x257_piktengwararabščina, angleščina, visoka valrianščina, madžarščina, islandščina, španščina, kvenja, škotska gelščina, sindarinščina, vietnamščina, valižanščinaleva proti desnini sprejet pod Unicodetifinaghgaramantijski (saharski libijski)†stari barberski jeziki v predsaharska in saharski Libijidesna proti levida59TfngU+2D30-U+2D7Flibijski (Bu Njem)†bou njemdesna proti levimuriški (zahodni)†stari barberski jeziki v Maroku, zahodni Alžiriji in Kanarskih otokihdesna proti levibrezokvirja|390x390_piknumibijski (vzhodni)†stari barberski jeziki v Tuniziji in vzhodni Alžirijidesna proti levituareškituareški jezikidesna proti levibrezokvirja|251x251_pikugaritski abdžad†ugaritščina, hurrianpčina, akkadianščinaleva proti desni31UgarU+10380–U+1039Fbrezokvirja|375x375_pikvaraksijski abdžad!varhukaap, ruščina, beloruščinazgoraj navzdolni sprejet pod UnicodeOpombe:
Unicode kode in število Unicode znakov veljata za različico 13.0 Kratice za pisavo so ISO 15924 kode Abdžadi, zraven katerih je napisan križ (†), se za praktično uporabo ne uporabljajo več (vendar so se) Abdžadi, zraven katerih je napisan klicaj (!), se niso nikoli uporabljalo za praktično uporabo in/ali se uporabljajo za izmišljene jezike oz. izhajajo iz njih Pod jeziki so našteti le glavni ali glavna skupina jezikov Smer pisanja je glavna smer (kako se pišejo vrstice) in ne, kako se piše celoten tekst (npr. v latinici se piše zgoraj navzdol) *Ime abdžada je bilo napisano le v svoji pisavi brez diakritik za samoglasnike (zagotovo vsebuje glasove b, d͡ʒ, d in l v tem vrstnem redu); ime je bilo ugibano **Abdžad je nepoimenovan Na spletu so bili najdeni viri za še dodatne pisave, ki jih opisuje kot abdžade, vendar je iz pisave razvidno, da niso oz. ni prepoznanih lastnosti abdžada. V tem primeru se ne ve, kateri podatek je pravilen. Večinoma imajo lastnosti abugid, mogoče le zaradi različice z diakritikami za samoglasnike (vendar to ni razvidno); te pisave niso v seznamu (lahko si jih ogledate na )
Prihodnost abdžadov Tifinagh in samaritanski abdžad sta resno ogrožena, piše jih le še nekaj 100 ljudi. Arabščina se srečuje z drugim problemom, saj se čedalje več njenih različic piše kot abecedo in ne več kot abdžad. Hebrejščina je dokaj stabilna, saj predstavlja znak judovstva in se še naprej uporablja.
Z razvojem tehnologije se je pojavilo pisanje besed v latinici z izpuščanjem samoglasnikov, predvsem v angleščini. Take so npr. angleške besede thanks (hvala), really (res) in seriously (resno), ki se kdaj zapišejo thx, rlly, in srsly. Tak zapis skrajša besedo in ne uniči pomena preveč. V bistvu bi se dalo vse besede, sicer težko, ker jeziki, ki se pišejo z abdžadi imajo v izgovorjavi manj samoglasnikov, pisati z izpuščanjem samoglasnikov (razen na začetku in koncu besede), npr.:
Ognj in vda dbro slžta, a slbo gspdrta. Na md se mhe lve, na sldke bsde ljdje. Kr lhko strš dns, ne odlšj na jtri.
Seveda to velja le za naravne govorce in bi za učenje tega jezika bilo veliko težje. To tudi ne bi bilo v redu za znanstvene besede, saj veliko ljudi potem ne bi vedelo, kako se jih pravilno izgovori npr.:
przdm knvkcj krdlgja
Viri
kategorija:Jeziki kategorija:Pisave