sličica|Odstranjena rojstna hiša Mateja Slekovca v Kunovi pri Negovi. Matej Slekovec, slovenski duhovnik in zgodovinar, * 6. avgust 1846, Kunova, † 15. december 1903, Ljubljana.
Življenje
Matej Slekovec se je rodil v Kunovi pri Negovi v kmečki družini, očetu Jožetu in materi Mariji, rojeni Kramberger. V Mariboru je obiskoval gimnazijo in bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1871. Bil je kaplan v Središču ob Dravi, Cirkovcah, Markovcih, in v Lovrencu na Dravskem polju. Med leti 1887 in 1903 je bil župnik v Markovcih. Kot upokojenec naj bi vodil škofijski arhiv v Mariboru, a je že dva tedna po upokojitvi umrl v Ljubljani, kjer je pokopan na Navju.Franc Ksaver Lukman: Slekovec, Matej (1846–1903), Slovenska biografija alt=Spominska plošča Matej Slekovec|sličica|Spominska plošča na cerkvi v Lovrencu na Dravskem polju je eden od spomenikov, ki počastijo njegovo delo in življenje. Kot zgodovinar samouk je zbiral predvsem gradivo iz raznih arhivov v Ljubljani, Mariboru, Gradcu, Zagrebu, Salzburgu, na Ptuju ter na Dunaju. Na osnovi tega gradiva je objavil vrsto zgodovinskih razprav in prispevkov o slovenski Štajerski kot samostojne publikacije ali v raznih časopisih in revijah.Matej Slekovec: Turki na slovenskem Štajerskem, Wikivir, 21. maj 2019
Kot ponatisi iz časopisa ali samostojne publikacije so izšli:
Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju (1885),
Odlični Kranjci (1887),
Kobilice (1887),
Škofija in nadduhovnija v Ptuju (1889),
Sekelj, rodoslovna in životopisna razprava (1893),
Die Szekely oder Zekel v. Konvent (1894),
Polidor pl. Montagnana (1895),
Turki na slov. štajerskem (1894),
Vurberk (1895),
Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške (1898) ,
Kapela žalostne Matere Božje (1902).
Kruci na Slovenskem Štajerskem. V SPOMIN 120. LAT SMRTI LJUBITELJSKEGA ZGODOVINARJA, DUHOVNIKA, MATEJA SLEKOVCA je bil izveden SLAVNOSTNI SIMPOZIJ.
Izdan ZBORNIK SIMPOZIJA.
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki Kategorija:Slovenski zgodovinarji