250px|thumb| Konstantin Jegorovič Makovski (1884): Zaporoški kozak
Zaporoški kozaki, Zaporoška kozaška vojska ali Kozaška vojska (kozaško Військо Запорозьке, Vijsʹko Zaporozʹke,Письмо запорожцев турецкому султану. — Русская старина за 1872 г., т. VI, str. 450—451. ukrajinsko Військо Запорізьке, Vijsʹko Zaporizʹke, rusko Войско Запорожское, Vojsko Zaporozhskoje) ali krajše Zaporožci (ukrajinsko Запорожці, Zaporožci, rusko Запорожцы, Zaporožci, poljsko Kozacy) so bili kozaki, ki so živeli »onkraj Dneprovih brzic« (južno od današnjega Dnipra). Njihovo ozemlje je bilo znano tudi pod zgodovinskim imenom Divje polje in je zdaj del Ukrajine. Večino njihovega ozemlja je pozneje poplavilo Kahovsko zajezitveno jezero.
Zaporoško Seč so zgradili v 15. stoletju. Seč je hitro rasla zaradi priseljevanja tlačanov, ki so zbežali iz tistih delov Ukrajine, ki so bili pod nadzorom poljsko-litovske Republike obeh narodov.Cossacks. Encyclopedia of Ukraine. Zaporoška Seč je postala močna in spoštovana politična entiteta s parlamentarnim načinom vladanja. V 16., 17. in večjem delu 18. stoletja so bili kozaki močna politična in vojaška sila, ki je kljubovala oblastem Republike obeh narodov, Carske Rusije in Krimskega kanata.
Kozaška vojska je doživela niz konfliktov in zavezništev z vsemi tremi silami, vključno z uporom v 18. stoletju, po katerem so kozaki sklenili sporazum z Rusijo. V poznem 18. stoletju so bili Zaporoški kozaki na silo preseljeni v Kubansko regijo na južnem robu Ruskega imperija. Pomembno vlogo so igrali v podjarmljanju kavkaških plemen in v zameno od carja dobili upoštevanja vredne svoboščine.
Ime Zaporožci izvira iz položaja njihovih trdnjav, seči, ki so stale »za brzicami« (ukrajinsko porógi).
Izvor Kdaj so se začele tvoriti prve kozaške skupnosti ob spodnjem Dnepru, ni jasno. Nekaj znakov in pripovedi kaže, da so kozakom podobni prebivalci živeli v Evrazijski stepi že v 12. stoletju. V tem času se niso imenovali kozaki, ker je beseda kozak turškega izvora in pomeni svobodnjaka. Beseda ima enako etimologijo kot beseda Kazah.
V stepah severno od Črnega morja so živela nomadska plemena, med njimi Kumani, Pečenegi in Hazari. Vloga teh ljudstev v etnogoeozi kozakov je sporna, čeprav do kozaki zase trdili, da so hazarskega porekla."Dogovor i postanovlenie mezhdu Get'manom Orlikom i voiskom Zaporozhskim v 1710". V Chteniia v Imperatorskom obshchestve istorii i drevnostei rossiiskikh. Moskva 1858.Ustna pripoved bivšega Zaporožca Nikite Leontijeviča Korža iz vasi Mihajlovski, Jekaterinoslavska gubernija (Odesa, 1842). V te divje stepe so pribežale tudi skupine ljudi iz bolj organiziranih dežel, na primer iz Kijevske Rusije, da bi se izognile zatiranju ali kaznim za kriminalna dejanja. Preživljali so se predvsem z lovom, ribolovom in roparskimi pohodi proti azijskim plemenom. V 17. stoletju je ukrajinski plemič in velik organizator Dmitro Višnevecki združil več skupin v močno vojaško organizacijo.
Zaporoški kozaki so imeli različno socialno in etnično poreklo. Večino so vsekakor tvorili pobegli tlačani, ki so imeli raje nevarno svobodo v divjih stepah kot življenje pod oblastjo poljskih aristokratov. Del kozaške vojske so tvorili tudi meščani, nižje plemstvo in celo Krimski Tatari. Slednji so morali sprejeti pravoslavno vero in njene obrede in molitve.Historical overview of People's Movement of Ukraine. Official website (ukrajinsko).Magocsi, Paul Robert (2010). History of Ukraine - 2nd, Revised Edition: The Land and Its Peoples (2nd revised ed.). University of Toronto Press. ISBN 978-1-4426-9879-6- Pridobljeno 17. julija 2016.
Nomadska teorija o izvoru kozakov trdi, da izvirajo iz enega ali več nomadskih plemen, ki so v različnih obdobjih živela na ozemlju severno od Črnega morja. Po tej teoriji so bili njihovi predniki Skiti, Sarmati, Hazari, Polovci (Kumani), Čerkezi (Adigi), Tatari in drugi. Nomadska hipoteza je nastala pod vplivom poljske zgodovinske šole 16.-17. stoletja in je bila povezana s teorijo o sarmatskem poreklu kozakov. Po običaju, da je nastanek države povezan z nekim starodavnim ljudstvom, so kronisti 18. stoletja zagovarjali hazarsko poreklo kozakov.Ure, John (1999). The Cossacks. Constable. S širitvijo virov in nastankom zgodovinske znanosti je uradno zgodovinopisje zavrnilo nomadsko teorijo. Prvi, ki je poudaril, da je hipoteza nepopolna, je bil Aleksander Rigelman."Главы 1-5. Рігельман Олександр. Літописна оповідь про Малу Росію та її народ і козаків узагалі". litopys.org.ua. Pridobljeno 15. novembra 2018. V 20. stoletju je ruski znanstvenik Gumijlov zagovarjal polovsko teorijo porekla kozakov. V 21. stoletju so teorijo o povezavi kozakov, Doncev in Kubancev spodbile številne genetske raziskave.Утевская, О. М.; Чухряева, М. И.; Схаляхо, Р. А.; Дибирова, Х. Д.; Теучеж, И. Э.; Агджоян, А. Т.; Атраментова, Л. А.; Балановская, Е. В.; Балановский, О. П. (2015). "ПОХОДЖЕННЯ ОСНОВНИХ ГРУП КОЗАЦТВА ЗА ДАНИМИ ПРО ПОЛІМОРФІЗМ Y ХРОМОСОМИ". Вісник Одеського національного університету. Біологія (rusko). 20 (2(37)): 61–69. doi:10.18524/2077-1746.2015.2(37).54983. ISSN 2415-3125. Arhivirano iz izvirnika 16. oktobra 2018.
Poljsko-litovska Republika obeh narodov 250px|desno|thumb|Kozaki pod vodstvom Petra Konaševič-Sahajdačnega so leta 1616 osvojili Kaffo na Krimu in osvobodili več tisoč sužnjev
V 16. stoletju se je oblast Republike obeh narodov razširila proti jugu. Poljaki in Litovci so na Zaporoške kozake gledali kot na svoje podložnike. Registrirani kozaki so do leta 1699 tvorili del vojske Republike obeh narodov.
Proti koncu 16. stoletja so se ne najbolj prisrčni odnosi med Republiko obeh narodov in Osmanskim cesarstvom zaradi vdorov kozakov na osmansko ozemlje še bolj zaostrili. Republika ni bila sposobna obvladovati kozakov, ker so bili uradno njeni podložniki pa je bila odgovorna za njihove pohode in žrtve. Na vdore kozakov so se Krimski Tatari odzvali z vdori na ozemlje Republike, zlasti na redko naseljeno ozemlje jugovzhodne Ukrajine. Kozaki so vdirali predvsem v bogata trgovska pristaniška mesta v Osmanskem cesarstvu, ki so bila od ustja Dnepra oddaljena samo dva dni plovbe.
Od leta 1615 do 1625 so kozaki uspeli razdejati celo mesta na obrobju Konstantinopla in prisilili sultana Murata IV. na beg iz njegove palače."Cossack Navy 16th - 17th Centuries". geocities. Arhivirano iz izvirnika 20. oktobra 2009. Njegov nečak, sultan Mehmed IV., je vztrajno poskušal podrediti Zaporoške kozake in od njih dobil prostaški odgovor.Andrew Gregorovich. The Cossack Letter: "The Most Defiant Letter!". FORUM Ukrainian Review, No. 100, poletje 1999. Republika obeh narodov in Osmansko cesarstvo sta se z več zaporednimi sporazumi obvezala, da bosta brzdala kozake in Tatare. Obvez ni nobena stran v celoti izpolnila. Kozaki so pristali, da bodo zažgali svoje ladje in prenehali ropati, vendar so ladje lahko zelo hitro obnovili in še vedno poveličevali pohode in ropanje.
Habsburžani so v tem času prikrito spodbujali kozaške vdore na osmansko ozemlje, da bi zmanjšali osmanski pritisk na svoje meje. Med kozaki in Tatari je zaradi roparskih napadov obeh strani vladalo vzajemno sovraštvo. Tatari so se za roparski pohod kozakov maščevali s svojim roparskim pohodom in obratno. Konflikti so včasih poljsko-litovsko ozemlje ob jugovzhodni meji spremenili v nizko intenzivno vojno cono. Sledili sta vojna moldavskih mogotcev z bitko pri Cecori leta 1620 in vojna 1633-1634.
Število Zaporoških kozakov so povečali ukrajinski kmetje, ki so pobegnili z ozemlja Republike obeh narodov. Poskusi poljskega plemstva, da bi Zaporoške kozake pretvorili v tlačane, so krepko načeli njihovo nekoč dokaj trdno zvestobo Republiki obeh narodov. Ambicije kozakov, da bi dobili enak status kot ga je imela šlahta, je Republika stalno odbijala. Poskus, da bi poljsko-litovsko republiko pretvorili v poljsko-litovsko-ukrajinsko republiko je zaradi nepriljubljenosti kozakov propadel. Kozaška zgodovinsko močno zakoreninjena pripadnost pravosavju ni bila skladna s katolištvom, ki je prevladovalo v Republiki obeh narodov. Odpor do katolištva se je med kozaki še okrepil, ko se je relativna strpnost do pravoslavne vere pretvorila v njeno zatiranje. Kozaki so postali ostri protikatoliki, kar je hkrati pomenilo, da so postali tudi proti-Poljaki.
Pojemajoča lojalnost kozakov in aroganca šlahte sta na začetku 17. stoletja pozvzročili več uporov kozakov proti poljsko-litovski državi. Kraljevo nepopustljivo zavračanje zahtev kozakov po povečanju njihovega registra, je sprožilo največji in najuspešnejši upor pod vodstvom Bogdana Hmelnickega, ki se je začel leta 1648. Upor je postal prvi v nizu katastrofičnih dogodkov, znanih kot potop, ki so znatno oslabili Republiko obeh narodov in vzpostavili stanje, ki se je končalo s prvo delitvijo Poljske sto let kasneje. Poljaki so imeli takrat verjetno najboljšo huzarsko konjenico v Evropi, njihova pehota pa je bila v zelo slabem stanju. Ukrajinski kozaki so imeli sredi 17. stoletja najboljšo pehoto. Ker so Poljaki večino svoje pehote novačili v Ukajini, je po osvoboditvi Ukrajine poljsko-litovska pehota utrpela veliko škodo.
Organizacija thumb|250px|Zgodovinski zemljevid ukrajinskega Kozaškega hetmanata in ozemlja Zaporoških korakov v Ruskem cesarstvu (1751)
Zaporoška vojska kot vojaško-politična ustanova se je razvila na osnovi enakega izročila in običajev njenih ustanoviteljev, zapisanega v Kozaškem zakoniku.Definitions of Sich Rada and Cossack Code. Handbook of the History of Ukraine (ukrajinščina). Zakonik je nastajal več desetletij.
Ozemlje je bilo administrativno razdeljeno na 38 kurinov (stotnij)Yevarnitskiy, Dmitry Ivanovich (1890). Вольности запорожскихъ козаковъ: Историко-топографическій очерк [Zaporizhian Cossack liberties: Historical-topographical sketch] (in Russian). I. N. Skorokhodova. str. 22. in pet do osem palank (ozemeljska okrožja). Prvotni sistem uprave je imel tri ravni: vojaški poveljniki, vojaški častniki in vodje mark in palank. Vse poveljnike (staršina) je 1. januarja izvolil Generalni vojaški svet za obdobje enega leta. Vse pravice in dolžnosti častnikov so bile nedvoumno uzakonjene. Zaporoška vojska je razvila izviren sodni sistem, ki je temeljil na Kozaškem zakoniku. Nekateri viri Zaporoško Seč imenujejo kar "kozaška republika",Представництво України при Європейському Союзі а Європейському співтоваристві з атомної енергії - Публікації. ker je najvišja oblast pripadala zboru vseh članov in ker je bil vrhovni poveljnik voljen.
Vodja Zaporoške vojske se uradno nikoli ni imenoval hetman, medtem ko so bili vsi voditelji kozaških formacij neuradno enaki med enakimi.Maryskevych, Taras (2001). Довідник з історії України (PDF) (ukrajinsko). 1. franko.lviv.ua. str. 97–98. Pridobljeno 16. julija 2016. Najvišji organ uprave Zaporoškega vojske je bila Seška rada (skupščina). Svet je bil najvišji zakonodajni, upravni in sodni organ Zaporoške vojske. Na Seški radi so obravnavali vse notranjepolitične in zunanjepolitične zadeve, izvedli volitve vojaških starešin, delili zemljo, kaznovali zločince, ki so zagrešili najtežja kazniva dejanja, itd.
Zaporoška vojska je bila tesno povezana s Kozaškim hetmanatom, vendar je imela svojo upravo in poveljevanje. Za vojaške operacije so se kozaki organizirali v kiš.Definitions of kish and kleinody in the Handbook of the History of Ukraine (ukrajinščina). Kiš je star ukrajinski izraz za utrjeno taborišče, ki je bil v rabi od 11. do 16. stoletja, in so ga pozneje privzeli kozaki. Kiš je bil osrednji organ vlade v seči, ki je nadziral upravne, vojaške, finančne, pravne in druge zadeve. Kiš je bil izvoljen vsako leto na Seški radi (Črna rada). Črna Rada je bila skupščina vseh kozakov. Volitve so bile 1. januarja, 1. oktobra (Praznik Presvete Bogorodice - Pokrova) ali 2. ali 3. dan Velike noči.