Joseph Bell, britanski ladijski strojnik in strojni inženir, * 12. marec 1861, Farlam, Anglija, † 15. april 1912, Atlantski Ocean.

Bell je bil upravitelj stroja na več ladjah družbe White Star Line. Leta 1912 je bil upravitelj stroja na ladji RMS Titanic in je na ladji tudi umrl, ko je ladja potonila na svoji krstni plovbi. Mladost in usposabljanje Joseph Bell je odraščal v Farlamu, majhni vasici, ki spada v občino Brampton, v okrožju Cumbria;  imel je tri brate in eno sestro: Jane (rojena leta 1864), Richarda ( rojen leta 1865) in Johna jr. (rojen leta 1868). Bell je bil najstarejši sin očeta Johna Bella starejšega in Margaret Watson. Oba sta bila kmetijska podjetnika. Njegova mati Margaret je umrla kmalu po rojstvu zadnjega otroka.

Joseph Bell je sprva kot otrok obiskoval zasebno osnovno šolo v vasi Farlam in se po smrti matere preselil z očetom in bratoma v Carlisle, med okrožji Edentown in Stanwix;  Joseph in njegovi bratje so se udeležili Carlisleove akademije Williama Harrisona. Sčasoma se je mlajši brat John odločil za selitev v Avstralijo in se vkrcal na čezatlantsko ladjo SS Great Britain, preostanek družine pa je ostal v Carlisleu.

Potem ko je zapustil Carlisle, se je Joseph Bell preselil v Newcastle, kjer se je učil kot urednik motorja pri Robertu Stephensonu in njegovemu podjetju. Leta 1885 se je Bell pridružil prestižni britanski družbi White Star Line in delal na številnih trgovskih in potniških ladjah, ki so plule na Novo Zelandijo in ZDA. Leta 1891 je napredoval in postal upravitelj stroja.

Sestra Jane se je leta 1886 poročila z Williamom Hughom Lowthianom in več let živela v Ripleyju v Derbyshireu, kjer je bila poslovodja banke. V tem času je Joseph spoznal Maud Bates, s katero se je poročil leta 1893; skupaj sta imela 4 otroke: Frances John, imenovan Frank (rojen leta 1896), Marjorie Clare (rojena 1899), Eileen Maud (rojena 1901) in Ralph Douglas (rojen 1908).

Leta 1911 je Bell dobil dom v Belfastu, skupaj z ženo in mlajšim sinom. Obe hčerki sta ostali pri Ripleyju, za njih so skrbeli tako gospodinja kot njeni strici (Bellina sestra), medtem ko se je takratni petnajstletni Frank šolal na Grosvenor College v Carlisleu in bil kasneje učenec v ladjedelnici Harland & Wolff. Bell je postal eden najbolj zaupanja vrednih inženirjev družbe White Star Line in je bil poslan v Belfast, da bi nadzoroval gradnjo in montažo motorjev številnih novih linijskih ladij White Star, vključno z ladjama SS Laurentic in SS Megantic v letih 1908 in 1909. Nato je vsako od teh linijskih ladij peljal na prvih nekaj potovanj, kjer je služil kot upravitelj stroja ter je poveljeval ekipi strojnikov. Med gradnjo ladje RMS Olympic je Bell ves čas ostal v Belfastu in nadzoroval gradnjo ladje ter podajal predloge, za katere je menil, da bi vodili k izboljšavam. Nadzoroval je montažo ladijskega pogonskega agregata in med njenim prvim potovanjem služil kot upravitelj stroja na ladji. Bell se je nato vrnil v Belfast, Robert Fleming, še en višji inženir pri White Star Line, pa je bil imenovan za upravitelja stroja na Olympicu. Bell je bil prisoten pri izdelavi in montaži Titanicovih motorjev v ladjedelnici Engine Works.

RMS Titanic sličica|Ilustracija potapljanja Titanica. Potem, ko je služil kot upravitelj stroja na Olympicu, je bil Jospeh Bell premeščen na ladjo RMS Titanic, kjer je ponovno služil kot upravitelj stroja. Bil je prisoten na Titanicu, ko je ladja opravljala svoja testiranja na morju. 10. aprila, potem ko je ladja zapustila Southampton, je Bell ukazal glavnemu gasilcu Fredericku "Fredu" Barrettu, naj pogasi požar v enem od bunkerjev za premog, in pojasnil: "Graditeljevi možje želijo pregledati to pregrado." Medtem ko je bila ladja zasidrana v Queenstownu, je predsednik družbe White Star Line J. Bruce Ismay poklical Bella v svojo kabino in se pogovoril o delovanju ladje.

V noči iz 14. na 15. april 1912, malo preden je Titanic zadel ledeno goro, je Bell prejel ukaz iz ladijskega mostu, da mora zagnati stroje nazaj, da bi s tem upočasnil hitrost ladje. Kljub največjemu naporu posadke Titanica, se ladja ni uspela izogniti ledeni gori in je z desnim bokom zadela v njen rob. Po trku se je Ismay, ki se je z ladijskega mostu odpravil proti svoji kabini na palubi B, na vrhu stopnišča srečal z Bellom in ga vprašal, ali meni, da je ladja resno poškodovana. Bell mu je rekel: "Mislim, da je škoda resna, vendar upam, da bodo črpalke lahko izčrpale vodo". Ismay se je na kratko vrnil v svojo sobo. Ko je Titanic začel toniti, so Bell in vsi takratni strojniki in inženirji ostali v strojnici in pozvali kurjače in ladijske gasilce naj pustijo kotle aktivne, da naj bi tako čim več časa ohranili elektriko in s tem prižgane luči na ladji, kar jim je naročil kapitan Smith, da bi lahko ladijski operaterji poslali vse SOS signale. Po znanih virih so Bell in njegovi strojniki delali do zadnjega trenutka, da so lahko ladji zagotovili elektriko in oddajanje SOS signalov, žrtvovali so svoja življenja, da so ladji zagotovili čim več časa elektriko. Titanic je potonil ob 2:20 15. aprila 1912, Bell pa je umrl skupaj z 1500 drugimi. Njegovega trupla niso nikoli našli.

Smrt Bell in vsi njegovi strojniki so umrli v podpalubju Titanica. Po zgodovinskih zapisih naj Bell in njegova ekipa strojnikov nikoli ne bi zapustila strojnice in naj bi za vedno ostali pod palubo. Nekateri viri pa trdijo, da naj bi Bella nazadnje videli ob 2:00, ko naj bi poskusil poklicati ladijski most za informacije, vendar odgovora ni prejel. Vendar pa obstajajo dokazi, ki kažejo, da so bili vsaj nekateri inženirji spuščeni na palubo, ko je poplava postala prehuda do 1:55. Frederick Scott je pričal, da je videl osem inženirjev, ki so stali ob električnem žerjavu na desni palubi za čolne; do takrat so vsi reševalni čolni že odšli. Greaser Frederick Scott pa je pričal, da je videl vse častnike stroja, ki so se zbrali na zadnjem desnem delu palube.101 Things You Thought You Knew about the Titanic - But Didn't! at Google Books.co.uk

Spomini Po njegovi smrti sta žena in William Ralph prodala kmetijo Farlam, katere Joseph je po očetovi smrti postal popoln lastnik od leta 1904;  kmetijo so takoj prodali, ker tako Belova žena kot otroci niso nikoli hodili k Farlamu.

V cerkvi svete Vere v Waterlooju, blizu Liverpoola, je bila nameščena spominska plošča v spomin na Josepha Bella; v spomin mu je bil postavljen tudi spomenik na majhnem pokopališču v Farlamu.

Upodobitve

Emerton Court (1958; A Night to Remember) Terry Forrestal (1997; Titanik) David Wilmot (2012; Saving The Titanic; PBS TV film)

Sklici

Viri

https://www.reddit.com/r/MovieDetails/comments/bg95z3/in_titanic_chief_engineer_joseph_bell_was_shown/ http://www.uco.es/~ff1mumuj/titanic1.htm https://www.pinterest.com/pin/565342559451622906/ https://www.amazon.com/Tarn-Titanic-Times-Joseph-Engineer/dp/095605062X

Kategorija:Angleški inženirji Kategorija:Rojeni leta 1861 Kategorija:Umrli leta 1912 Kategorija:Umrli na morju Kategorija:Utopljeni ljudje