Vaskulitisi oziroma angiitisi so skupina bolezni, pri kateri pride do poškodbe žil zaradi vnetja. Lahko se pojavijo samostojno ali pa v sklopu sistemske prizadetosti. Prizadete so lahko arterije (arteriitis) ali vene (flebitis). Med vaskulitise nekateri uvrščajo tudi limfangiitis (vnetje mezgovnic).
Znaki in simptomi Pojavijo se lahko naslednji znaki in simptomi: splošni simptomi: vročina, nenamerno hujšanje koža: tipna purpura, livedo reticularis mišice in sklepi: bolečina in vnetje mišic, bolečina v sklepih, otekanje sklepov živčevje: mononeuritis multiplex, glavobol, možganska kap, tinitus (šumenje v ušesih), zameglen vid, akutna izguba vida obtočila: srčna kap, visok krvni tlak, gangrena dihala: krvavitev iz nosu, izkašljevanje krvi, infiltracija v pljučih prebavila: bolečina v trebuhu, smolasto blato (melena), predrtje prebavil ledvice: glomerulonefritis
Vzrok Vaskulitisi so vnetne bolezni, pri čemer pa lahko vnetje sprožijo različni dejavniki, mehanizem pa ni vselej povsem jasen. V nekaterih primerih gre za genetsko nagnjenje, posledico avtoimunske bolezni (npr. revmatoidnega artritisa, lupusa) ali krvnega raka, lahko pa vnetne procese v žili sprožijo tudi različni zunanji dejavniki, na primer okužbe (kot sta hepatitis B ali C) ali določena zdravila.https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/vasculitis/symptoms-causes/syc-20363435, vpogled: 5. 8. 2020.
Razvrstitev Glede na vrsto oziroma velikost prizadetih žil poznamo: vaskulitise velikih žil: na primer takayasujev arteriitis, gigantocelični (temporalni) arteriitis vaskulitise srednje velikih žil: na primer burgerjeva bolezen, kawasakijeva bolezen, nodozni poliarteriitis vaskulitise malih žil: na primer behçetova bolezen, eozinofilna granulomatoza s poliangiitisom, kožni vaskulitis, granulomatoza s poliangiitisom, henoch-schönleinova, mikroskopski poliangiitis. Glavni tipi vaskulitisov malih žil so podani tudi v spodnji preglednici:
Primerjava glavnih tipov vaskulitisov malih žil Vaskulitis Prizadet organ Histopatologijay Kožni vaskulitis malih žil koža, ledvice nevtrofilci, fibrinoidna nekroza Granulomatoza s poliangiitisom nos, pljuča, ledvice nevrofilci, celice velikanke Eozinofilna granulomatoza s poliangiitisom pljuča, ledvice, srce, koža histiociti, eozinofilci Behçetova bolezen običajno sinusi, možgani, oči in koža; lahko tudi drugi organi, npr. pljuča, ledvice, sklepe limfociti, makrofagi, nevtrofilci Kawasakijeva bolezen koža, srce, usta, oči limfociti, nekroza endotelija Buergerjeva bolezen arterije in vene v spodnjih okončinah (gangrena) nevtrofilci, granulomi
Diagnoza
Pri bolnikih z aktivnim vaskulitisom krvne preiskave ali preiskave drugih telesnih tekočin na splošno kažejo na vnetje v telesu: povečana hitrost sedimentacije eritrocitov, povišane vrednosti C-reaktivne beljakovine (CRP), slabokrvnost, povečano število belih krvničk (levkocitoza) in eozinofilcev (eozinofilija). Lahko so povečane vrednosti antinevtrofilnih citoplazemskih protiteles (ANCA) ter prisotna hematurija.
Testi delovanja drugih organov so lahko normalni; nenormalnosti so odvisne od stopnje vpletenosti dotičnih organov.
Dokončna diagnoza je možna po biopsiji prizadetega organa (kot so koža, sinusi, pljuča, živci, možgani ali ledvice), s katero se pojasni vnetje žilja.
Zdravljenje Zdravljenje je praviloma usmerjeno v zaviranje vnetja. Pogosto se uporabljajo kortikosteroidi, lahko pa tudi druga zdravila, ki zavirajo imunski sistem.https://www.rheumatology.org/I-Am-A/Patient-Caregiver/Diseases-Conditions/Vasculitis, vpogled: 5. 8. 2020. Zdravljenje je tudi odvisno od vrste vaskulitisa.Jurčić, Vesna, Hočevar, Alojzija, Vizjak, Alenka (2009). Kožni vaskulitisi in kožni pojavi pri sistemskih vaskulitisih. Zdravniški vestnik, letnik 78, številka 6/7, str. 329-336.
Sklici
Kategorija:Revmatologija Kategorija:Vnetja