Hormizd-Ardašir, bolj znan po njegovem dinastičnem imenu Hormizd I., Hormozd I. ali Ormazd I. (srednjeperzijsko 𐭠𐭥𐭧𐭥𐭬𐭦𐭣‎, novoperzijsko هرمز یکم), je bil tretji sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od maja 270 do junija 271, * ni znano, † junij 271.

Bil je tretji sin Šapurja I. (vladal 240−270), pod katerim je bil guverner-kralj Armenije in udeleženec očetovih vojn proti Rimskemu cesarstvu. Med njegovim kratkim vladanjem se v Iranu ni zgodilo nič pomembnega. Zgradil je mesto Ormazd-Ardašir, sedanji Ahvaz.

Zaratustrskega svečenika Kartirja je povišal na položaj glavnega svečenika (mowbed) in dovolil preroku Maniju, da nadaljuje s svojim pridiganjem.

Pod Hormizdom I. se je na sasanidakih kovancih ustalil naslov »Kralj kraljev Irana in Neirana«. Na prejšnjih kovancih je bil običajno naslov »Kralj kraljev Irana«. Hormizda I. je nasledil najstarejši brat Bahram I.

Ime Ime Hormizd, ki se izgovarja tudi Ormazd ali Hormozd, je srednjeperzijska različica imena najvišjega zaratustrskega božanstva, v Avesti imenovanega Ahura Mazda.Shayegan 2004, str. 462–464. Staroperzijska različica imena se glasi Auramazdā, grška pa Hormisdas.Vevaina & Canepa 2018, str. 1110. Njegovo osebno ime je bilo Hormizd-Ardašir. Drugi del imena je srednjeperzijska oblika staroperzijskega izraza Ṛtaxšira, ki se izgovarja tudi Artaxšaçā, in pomeni »katerega vladavina je skozi resnica (asha)«.Schmitt 1986, str. 654–655.Wiesehöfer 1986, str. 371–376.

Ozadje Hormizd je bil tretji sin Šapurja I. (vladal 240–270).Shahbazi 1988, str. 514–522. Izročilo pravi, da je bila Hormizdova mati hčerka partskega dinasta Mihraka.Pourshariati 2008, str. 46–47. Njegova starejša brata sta bila Bahram in Šapur Mešanšah, mlajši pa Narseh. Imel je tudi sestri Adur-Anahid in Šapurduhtak.Brosius 2000.Gignoux 1983, str. 472. Njegov stari oče je bil Ardašir I., ustanovitelj Sasanidskega cesarstva.Shahbazi 2005. Sasanidi so kot suvereni Irana leta 224 izpodrinili Arsakide, potem ko je Ardašir I. v bitki pri Hormozdganu premagal in ubil zadnjega arsakidskega kralja Artabana IV.

Vzpon na prestol Hormizd je prvič omenjen med vojnami Šapurja I. proti Rimskemu cesarstvu. Po Šapurjevi osvojitvi Armenije je bil Hormizd imenovan za armenskega kralja. Veliko sodobnih zgodovinarjev je prepričanih, da je Hormizd sodeloval tudi na Šapurjevem drugem pohodu od leta 253 do 256, na katerem je osvojil rimske province Sirija, Kilikija in Kapadokija. Njihovo mnenje podpirajo poročila o kapadoških osvajanjih. Zdi se, da Kapadokija ni bila edino bojišče, na katerem se je Hormizd boril. Po pisanju Scriptores Historiae Augustae je rimski upornik Kiriad pomagal Šapurju I. in nekemu Odomastu pri osvajanju Antiohije. Ime Odomast je napačen zapis imena Hormizd, kar bi lahko pomenilo, da je Hormizd po plenjenju Kapadokije sodeloval v obleganju Antiohije leta 253.

Hormizd je omenjen v napisu na zidu Zaratustrove kaabe v Nakš-e Rostamu pri Perzepolisu v južnem Iranu. Kaabo je postavil Šapur I., da bi poveličevala njegove sinove, katerih imena in naslove je omenil v napisu.Kia 2016, str. 233. V napisu ima Hormizd naslov Wuzurg Šāh Arminān (Veliki kralj Armencev).Weber 2016. V 4. stoletju je armenski zgodovinar Agatangel omenil, da se je ta naslov podeljeval samo šahovim dedičem.

Šapur I. je na smrtni postelji za svojega naslednika na iranskem prestolu maja 270 imenoval sina Hormizda.Al-Tabari 1985–2007, v. 5: str. 39, 43.

Vladanje O Hormizdovem vladanju je malo znanega. Po poročilih naj bi svečeniku Kartirju dal oblačila, kakršna je nosil zgornji sloj prebivalstva, pokrivalo in pas (kulāf ud kamarband) in ga imenoval za glavnega zaratustrskega svečenika (mobed).Daryaee 2014, str. 76. Hormizd je, tako kot njegov oče, dovolil manihejskemu preroku Maniju, da nadaljuje z oznanjevanjem svoje vere.Kia 2016, str. 246. Vzrok, zakaj je podpiral Kartirja in Manija, ki sta zastopala različni veri, ni znan.Daryaee 2014, str. 10. Iranolog Touraj Daryaee domneva, da je šlo verjetno za poskus nadzora obeh religij, ki sta si obe želeli postati glavni v cesarstvu. Po mnenju norveškega iranologa Prods Oktorja Skjaerva je bil Hormizd, tako kot njegova predhodnika, »mlačen zaratustrijanec«.Skjærvø 2012. Hormizd se v manihejskih srednjeiranskih virih običajno naslavlja z nēw ali yaxī/yaxē. Oba naslova pomenita »pogumen«, kar morda kaže na njegove dosežke v vojskovanju.

Zdi se, da sta bili med njegovim vladanjem praznovanji novega leta (Nauruz) v mesecu farvardinu po starem in novem zaratustrskem koledarju združeni, da je praznovanje trajalo šest dni.Stausberg, Vevaina & Tessmann 2015, str. 383.

V primarnih virih je Hormizd omenjen kot ustanovitelj mesta Ohrmazd-Ardašir (sedanji Ahvaz), vendar se kot ustanovitelj omenja tudi Ardašir I. Zgodovinarji menijo, da je bil ustanovitelj Hormizd.

Hormizda ni nasledil njegov sin Hormozdak, ampak brat Bahram, ki je vladal kot Bahram I. Na prestol je prišel s pomočjo svečenika Kartirja.

Denar thumb|300px|Redek kovanec Hormizda I.

Ardašir I. in Šapur I. sta se na svojih kovancih praviloma naslavljala s »Kralj kraljev Irana/Irancev«. Hormizd je naslov razširil na »Kralj kraljev Irana in Neirana/Neirancev«.Schindel 2013, str. 836. Shayegan 2013, str. 805. Njegov celoten vladarski naslov se je glasil »Častilec Mazde, božanski Hormizd, kralj kraljev Irana (Irancev) in Neirana (Neirancev), katerega podoba/sijaj je od bogov« (srednjeperzijsko Mazdēsn bay Ōhrmazd šāhān šāh Ērān ud Anērān kēčihr az yazdān). Fraza »in Neirana/Neirancev« je bila v rabi že v napisih Šapurja I.,Curtis & Stewart 2008, str. 21. v redkih primerih tudi na njegovih kovancih.Curtis & Stewart 2008, str. 23. Uzakonjena je bila pod Hormizdom I. Razširjeni naslov je kazal, da se je Sasanidsko cesarstvo razširilo na nova ozemlja, kaj natančno je spadalo v izraz »Neiran/Neiranci« (aneran) pa ni bilo precizirano.

Na hrbtni strani Hormizdovih kovancev sta upodobljena dva spremljevalca, dodatek, ki ga je prvi uvedel Šapur I. Na Šapurjevih kovancih oba spremljevalca nosita krono corona muralis in sta obrnjena stran od ognjenega templja, ki stoji med njima.Schindel 2013, str. 835. Oba najverjetneje predstavljata šaha. Na Hormizdovih kovancih imata spremljevalca različni kroni in gledata proti ognjenemu templju. Spremljevalec na levi predstavlja Hormizda, desni pa iransko božanstvo Mitro ali Anahito.Curtis & Stewart 2008, str. 24.

Sklici

Viri

(2 volumes)

Kategorija:Rojeni v 3. stoletju Kategorija:Umrli leta 271 Kategorija:Vladarji v 3. stoletju Kategorija:Perzijski šahi Kategorija:Sasanidi