Hormizd II., izgovarja se tudi Hormozd II. ali Ormazd II. (srednjeperzijsko 𐭠𐭥𐭧𐭥𐭬𐭦𐭣, novoperzijsko هرمز دوم) je bil kralj (šah) Sasanidskega cesarstva, ki je vladal je sedem let in pet mesecev od leta 303 do 309, * ni znano, † 309.
Bil je sin in naslednik kralja Narseha (vladal 293-303). Malo pred Hormizdovim prihodom na prestol je Armenija razglasila krščanstvo za svojo uradno vero in opustila zaratustrstvo, ki ga je delila s sasanidskim Iranom. Vladavino Hormizda II. so zaznamovali notranji pretresi, s katerimi se je uspešno spopadal. Njegovo vladavino so prekinile spletke iranskega plemstva, ki ga je na osamljenem kraju ubilo.
Nasledil ga je sin Adur Narseh. Tudi njega je po samo nekaj mesecih vladanja ubilo sasanidsko plemstvo. Na njegovo mesto je postavilo Šapurja II., mladoletnega sina Hormizda II.
Ime Ime Hormizd (Ōhrmazd, Hormozd) je srednjeperzijska oblika imena vrhovnega zaratustrskega božanstva, v avestanskih virih imenovanega Ahura Mazda.Shayegan 2004, str. 462-464. Staroperzijski ekvivalent imena je Auramazdā, medtem ko se grška različica glasi Hormisdas.Vevaina & Canepa 2018, str. 1110.
Življenje Ozadje thumb|levo|Princ Hormizd na reliefu v Naqsh-e Rostamu
Ko je Hormizdov oče Narseh leta 293 zasedel sasanidski prestol, je dal v Naqsh-e Rostamu izklesati relief, na katerem od ženske osebe prejema kraljevski prstan. Za žensko se pogosto domneva, da je boginja Anahita. Lahko bi bila tudi njegova žena in Hormizdova mati Šapurduhtak.Weber 2016. Sodeč po pokrivalu, ki so ga nosili sasanidski kronski princi, je oseba, ki stoji za Narsehom, najverjetneje Hormizd.Shahbazi 2004, str. 464-465.
Hormizd se najverjetneje ni udeležil očetove vojne z Rimskim cesarstvom, ki se je za Sasanidsko cesarstvo končala katastrofalno. Narsehovo ženo in nekaj njegovih otrok so Rimljani ujeli in Narseha prisilili, da jim je v zameno za izpustitev družinskih članov prepustil Armenijo in Mezopotamijo.
Hormizd II. bi lahko bil ista oseba kot Hormizd II. Kušanšah, sasanidski princ, ki je od leta 300 do 303 vladal v Kušano-Sasanidskem kraljestu.Rezakhani 2017, str. 83. Oba sta kovala denar, na katerem sta upodobljena s krilato krono.
Vladanje Na prestol je prišel leta 303. O njegovem vladanju je malo znanega. Zdi se, da začel vladati kruto in potem postal bolj dobrohoten. Al-Tabari o tem piše:
thumb|300px|Relief Hormizda II. v Nakš-e Rostamu, na katerem prebada sovražnika
V nasprotju s svojim očetom, ki se je vrnil k politiki verske strpnosti prvih dveh šahov, Ardaširja I. (vladal 224–242) in Šapurja I. (vladal 240–270),Shahbazi 2005. je Hormizd II. začel preganjati manihejce, ki so v času njegovega očeta živeli mirno. Hormizd naj bi ustanovil podeželsko okrožje Kurang (ali Vahišt-Hormozd) blizu Izeha v provinci Huzestan. Poskušal je izboljšati odnose z Armenijo, ki je nedavno pod Tiridatom III. Armenskim razglasila krščanstvo za svojo državno vero. Svojo hčerko Hormizduht je poročil z armenskim princem Vahanom.Daryaee 2014, str. 15.
Hormizdov relief v Nakš-e Rostamu v provinci Pars (sedanja provinc Fars) kaže, da so se med njegovim vladanjem v cesarstvu dogajali nemiri. Na reliefu sedi na konju in prebada sovražnika. Na sovražnikovi čeladi je družinski podpis Papaka, visokega plemiča, ki je bil pod Bahramom II. in Narsehom bitahš (podkralj) Albanije. Hormizd je v zadnjih letih svoje vladavine napadel domene gasanidskega kralja Sirije, od katerega je poskušal pobirati davek. Gasanidski kralj je zato poskušal dobiti podporo rimskega cesarja, vendar je bil pred prihodom rimskih okrepitev ubit.
Hormizda naj bi leta 309 na lovu iz zasede ubili gasanidski vojaki. Hormizda je bolj verjetno na samem ubilo iransko plemstvo, ki se je poskušalo znebiti tudi njegovih sinov.
Po Siirtski kroniki iz 11. stoletja je Hormizd napovedal vojno Rimljanom, da bi se maščeval za poraz svojega očeta, medtem ko Arbelska kronika omenja, da je potem, ko je rimski cesar začel preganjati kristjane, Hormizd zbral veliko vojsko, napadel rimske domene in izropal veliko mest. Verodostojnost obeh virov je dvomljiva, ker dogodkov ne omenja noben drug vir.
Nasledstvo Hormizda II. je po smrti nasledil njegov najstarejši sin Adur Narseh, ki so ga po nekaj mesecih vladanja ubili iranski plemiči.Tafazzoli 1983, str. 477. Drugega sina so oslepili,Al-Tabari 1985–2007, v. 5, str. 50. tretjega pa aretirali. Slednjemu je uspelo pobegniti v Rimsko cesarstvo.Shahbazi 2004, str. 461-462. Prestol je bil rezerviran a nerojenega otroka Ifre Hormizd, žene Hormizda II. Otrok je bil Šapur II., edini kralj v zgodovini, ki je bil kronan in utero. Po legendi so namreč na trebuh noseče matere položili kraljevsko krono.Daryaee 2014, str. 16. Po Šahbaziju se takšno kronanje najverjetneje ni zgodilo, ker plemiči niso mogli vedeti za spol nerojenega otroka. Šahbazi v nadaljevanju pravi, da je bil Šapur rojen štirideset dni po očetovi smrti in da so plemiči ubili Adur Narseha in kronali Šapurja II. zato, da bi dobili večjo oblast v cesarstvu. To se je tudi zgodilo in trajalo do Šapurjeve polnoletnosti pri šestnajstih letih.
Otroci Hormizd II. je spadal med sasanidske vladarje z največ otroki. Otroke je imel z ženo Ifro Hormizd in več priležnicami: princ Adur Narseh, deveti kralj Sasanidskega cesarstva princ Šapur II., deseti kralj Sasanidskega cesarstvaDaryaee 2009. princ Adurfrazgird, guverner južnega ArbajistanaBrunner 1983, str. 478. princ Zamasp, guverner severnega Arbajistana princ Šapur Sakanšah, guverner SakastanaWiesehöfer 2001, str. 223. princ Hormizd, aretiran, kasneje pobegnil v Rimsko cesarstvo princ Ardašir II., enajsti kralj Sasanidskega cesarstva princesa Hormizdduht, poročena z armenskim princem Vahanom
Sklici
Viri
Kategorija:Rojeni v 3. stoletju Kategorija:Umrli leta 309 Kategorija:Vladarji v 4. stoletju Kategorija:Perzijski kralji Kategorija:Sasanidi Kategorija:Umorjeni vladarji